Tiskane izdaje
Prvačina, Dornberk − Na prazniku breskev v Prvačini konec tedna so lahko obiskovalcem ponudiliteh sadežev le za vzorec. Letos je bila letina naravnost katastrofalna: zaradi mušice suzukii in obilnega deževja je veliko sadja zgnilo, pridelovalci pa opozarjajo, da za zaščito zdaj ni registriranega ustreznega sredstva. Mnogi se bojijo in opozarjajo, da bi mušica lahko oklestila tudi pridelek v vinogradih.
Eden večjih pridelovalec breskev iz Prvačine Miran Cotič je podobo v nasadih opisal takole: »Če vse leto delaš in na koncu naletiš na takšne razmere, je to velika muka. Mi smo obiranje breskev za dva dni kar prekinili, potem pa smo se vendarle potrudili, da smo pobrali tisto, kar je bilo še dobrega.« Mušica je v njegovih nasadih pridelek oklestila za 70 do 80 odstotkov.
Sadjarji čakajo na registracijo insekticida
»Razmere si je skoraj nemogoče predstavljati. Pobrati bi morali okrog dve toni breskev sorte suncrest, a jih je bilo nazadnje za 150 kilogramov,« je obupan Cotič. Ugotavlja, da je mušica napadla tudi odpornejše sorte, svoje pa je dodalo še močno julijsko deževje, zaradi česar je sadje začelo gniti, v njem pa so se razvili brezglavi črvički.
»Mušica je prisotna že več let, a takšnemu napadu še nismo bili priča. Letos pa je zaradi slabih vremenskih razmer in pomanjkanja sonca naredila svoje. V Italiji očitno poznajo učinkovita sredstva proti mušici, saj so breskve iz uvoza lepe in nepopikane. Pri nas bi morala stroka narediti več, saj preveč zamujamo,« je prepričan sogovornik, ki je mušico doslej videl le na fotografiji, v naravi pa je ne pozna. V nasadih se pojavlja zgodaj zjutraj ali zvečer v mraku, največkrat pa pika še zeleno breskev. »Breskev je bila zjutraj še lepa, zvečer pa že gnila,« opisuje Cotič.
Niti letina sadjarja Uroša Kavčiča iz bližnjega Dornberka ni bila dobra. »Tiste sorte, ki zorijo bolj pozno, so bile mušicam še bolj podvržene. Ukrepov pa ni. Najprej bi morala svoje reči stroka. Sredstev iz Italije ne moreš pripeljati k nam, če niso registrirana,« poudarja. »Država bi morala ukrepati, saj ta mušica ni od včeraj. Pojavila se je že pred leti, sami pa ne moremo tako rekoč ničesar storiti,« dodaja Kavčič, ki je letos zaradi tega ob polovico pridelka.
Strokovnjaki »spremljajo zadeve«
Vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Gabrijel Seljak je za Delo povedal, da so vlogo za dovoljenje uporabe dveh insekticidov že oddali na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ta pa je v postopku obravnave. »Kaj več bo znanega konec tedna,« meni Seljak.
Dejal je še, da se oba insekticida pri nas že uporabljata za druge namene, proti mušici suzukii pa doslej še ne. Seljak opozarja, da bi bila mušica lahko nevarna tudi za pridelek v vinogradih. »Mušico smo v Sloveniji opazili jeseni leta 2010, o njej pa vemo še relativno malo. Je pa res, da se je razširila že po vsej Sloveniji, da so jo med drugim našli celo na Krnu in da je letos skoraj popolnoma uničila divje borovnice. Zadeve spremljamo, o natančnih ukrepih pa bomo kmetovalce obvestili,« zatrjuje strokovnjak.
Prihodnost pridelovalcev
V Kmetijski zadrugi Vipava so do konca julija odkupili približno 250 ton breskev, po besedah direktorja Borisa Bajca pa bodo zelo zadovoljni, če bodo prišli do načrtovanih 700 ton. V Fructal zdaj vozijo breskve tudi pridelovalci, ki bi jih v normalnih razmerah prodali na trgu. Pri vsem skupaj se postavlja vprašanje, kakšna prihodnost se piše pridelovalcem breskev v spodnji Vipavski dolini, saj so tudi odkupne cene breskev v ajdovski družbi iz leta v leto nižje.
»Če breskev prodajaš na trgu in jo dobro tržiš, se to še izplača. Vse drugo pa ne,« meni Miran Cotič, ki je letos na Fructal oddal približno tono breskev, da bi vsaj delno izpolnil obveznosti iz pogodbe. »Že v zadnjih nekaj letih se je število nasadov breskev močno zmanjšalo, a mislim, da temu trendu še ni konca. Celo sadilni material je velikokrat oporečen,« ugotavlja. »Res je malo čudno reči, da naj danes sadimo breskve. Že po štirih, petih letih odmirajo.«
Uroš Kavčič pa breskev v Fructal ne oddaja več. »Obrnili smo se na trge in večino sadja prodamo družbi Polavi, ki odkupuje domače sadje. Tudi plačajo nam prej kot v Fructalu, kjer je plačilo v treh obrokih v roku enega leta. Polavi nam v treh mesecih plača vse.«
Sicer pa so pri Kavčičevih lani začeli kuhati domačo marmelado. »Vse naredimo ročno, a prodamo vse. Ne govorimo sicer o velikih količinah, gre za kakšnih 1500 kozarcev marmelade iz breskev, fig in sliv. Časi, ko so bili ljudje navajeni oddajati sadje v zadruge oziroma v Fructal, so minili,« je prepričan mladi sadjar. »Tisti, ki se s to dejavnostjo danes ukvarjamo, se moramo znajti kar sami,« meni. In prihodnost? »Na kratki rok je ni, bomo videli, kaj se bo zgodilo na dolgi rok,« pravi.
