Za resno vojaško uporabo patrie niso dovolj

Vojaški oklepniki 8x8: Proti nasprotniku s sodobnim orožjem oklepni transporter patria oziroma svarun nima možnosti.

Objavljeno
02. oktober 2014 19.26
SLOVENIJA,POČEK 21.6.2010 VAJA PATRIJ NA VOJASKEM POLIGONU POCEK.FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO/
Urban Červek, Maribor
Urban Červek, Maribor

Maribor -  Hkrati s pravno-političnim razpletanjem škandala z nakupom oklepnikov patria 8 x 8 se v zakulisju rešuje še ena dilema: kaj storiti s tridesetimi oklepniki, ki jih je Slovenska vojska že dobila. Vrnili jih najverjetneje ne bomo, za resno vojaško uporabo pa niso dovolj.

»Teh trideset oklepnikov ni ne tič ne miš,« pravi obramboslovec Klemen Grošelj. Z njimi namreč ni mogoče sestaviti srednje bataljonske bojne skupine, ki jo je načrtovala vojska, ko je naročila 135 oklepnikov finske Patrie. In tudi oborožitev oklepnikov ni takšna, kot so jo najprej načrtovali. Zaradi varčevanja so se odpovedali močnejšim oborožitvenim sistemom, zato so svaruni, kot finske oklepnike imenuje Slovenska vojska, zdaj oboroženi le z mitraljezi (23 vozil) in bombometi (sedem vozil), vgrajenimi v samodejne oborožitvene postaje.

Tudi vojska sama priznava, da ima oklepnikov premalo in da so (pre)slabo oboroženi. »Vozila, ki jih ima Slovenska vojska, so oborožena z lahko oborožitvijo. Zaradi majhne ognjene moči je delovanje z njimi omejeno na izvajanje nalog bojnega delovanja nižje intenzitete,« so sporočili z ministrstva za obrambo. Priznali so, da s »sedanjo količino in oborožitvijo oklepnikov svarun« Slovenska vojska postavljenega cilja – do leta 2019 sestaviti zmogljivost mehanizirane bataljonske bojne skupine – ne bo mogla doseči.

A čeprav Slovenska vojska oklepnikov 8 x 8 očitno ne bo mogla uporabljati, kot je načrtovala, bodo ti ostali v Sloveniji. Država po naših neuradnih informacijah najverjetneje ne bo zahtevala ničnosti pogodbe o nakupu oklepnikov.

Eden od razlogov je, da gre za zelo zahtevno pravno vprašanje, ker je vojska vozila že začela uporabljati, prav tako pomemben pomislek je tudi tožba Sistemske tehnike, poražene na razpisu za nakup oklepnikov, ki zahteva tudi ničnost pogodbe in od države več kot 500 milijonov evrov odškodnine. Formalno je žogica sicer na strani obrambnega ministrstva, to pa zaradi menjave oblasti primer šele proučuje.

Propadli nakup oklepnikov 8x8 patrija bi lahko bil za slovensko vojsko celo pozitiven, saj takšni oklepniki za najnovejši varnostni koncept Nata niso več najustreznejši. Konflikt z Rusijo je pokazal, da vojska potrebuje bolje zaščitena vozila.

Čeprav je slovenska vojska ostala brez večine od sprva načrtovanih 135 oklepnih osemkolesnikov patria, bi lahko bil propadli nakup za vojsko po mnenju Klemna Grošlja celo pozitiven. »Na nek način je še sreča, da smo kupili le 30 patrij,« pravi Grošelj. Zaradi krize v Ukrajini so se ocene ogroženosti zveze Nato namreč bistveno spremenile in zato bo moralo zavezništvo tudi spremeniti svojo strategijo. »Nenakup patrij je slab zato, ker Slovenija s tem ni izpolnila lastnih zavez do Nata, a hkrati dober, saj so se varnostne razmere medtem spremenile,« pravi Grošelj.

Za spopad v Ukrajini bi bila patrija neuporabna

Zaradi konflikta v Ukrajini se Rusija spet kaže kot nasprotnik, v takšnih konfliktih pa je oklepnik, kakršen je patria, bistveno premalo zaščiten. »To je osebni transporter, ki je namenjen spopadom nizke intenzitete. Za posredovanja v kriznih žariščih v tretjem svetu, na primer v Afriki, je ustrezen. Konflikti z Rusijo od krize v Gruziji leta 2008 naprej pa so pokazali, da boji s tanki in pehoto niso stvar preteklosti.« Proti nasprotniku s sodobnim orožjem (kot je na primer Rusija) pa oklepni transporter patria oziroma slovensko svarun nima možnosti, opozarja Grošelj, saj ga uniči že zastareli ročni protioklepni izstrelek, kaj šele najsodobnejše orožje, ki lahko uniči tudi tank.

Ponesrečen nakup patrij tako po Grošljevem mnenju ponuja slovenski vojski možnost za korak nazaj in vnovičen premislek o konceptu oborožitve. Slovenska vojska je namreč doslej dokaj zvesto sledila prevladujočemu konceptu Nata, zavezništvo pa je ob ukrajinski krizi doživelo pravi šok. Rusija je s svojo taktiko tako imenovane hibridne vojne Zahod povsem presenetila in v Ukrajini tudi grdo porazila. »Ukrajinska vojska je v zgolj treh tednih bojev izgubila kar 70 odstotkov voznega parka, kar je bil grozovit poraz in šok za Nato,« je povedal Grošelj.

Da so patrije ranljive za protioklepna orožja, razkriva tudi na spletu objavljena reportaža, kjer poveljnik voda vozil svarun pojasnjuje taktiko, po kateri morajo vozila ustaviti vsaj 500 metrov od sovražnikovih ročnih protioklepnih sistemov, ki lahko njihova vozila uničijo. »To vozilo nima dovolj dobre zaščite in ga sodobna protioklepna orožja prebijajo,« je povedal poveljnik, zato morajo skrbeti, da pehoto izkrcajo, še preden pridejo v območje njihovega dosega.

Ker slovenska stran po neuradnih informacijah ne bo zahtevala ničnosti pogodbe s Patrijo, ki bi omogočila vračilo oklepnikov na Finsko, bodo svaruni očitno ostali v opremi slovenske vojske. Življenjska doba oklepnikov je 20 let ali več, pravijo na ministrstvu za obrambo. Vzdržujejo jih vzdrževalci slovenske vojske v delavnicah 157. logističnega polka logistične brigade v Mariboru in Ljubljani. Za specifična opravila, za katera vzdrževalci vojske niso usposobljeni ali opremljeni, pa ima vojska sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci. Stroški vzdrževanja so leta 2013 znašali 334.455 evrov (v celoti za nakup nadomestnih delov), letos pa so za nakup nadomestnih delov porabili 59.794 evrov.

Ob žledu so se izkazali za zaščito in reševanje

Na misiji v tujini so bili doslej štirje svaruni. V operaciji Isafa v Afganistanu jih je od septembra 2010 do septembra 2013 uporabljal vod za zaščito pri opravljanju mentorskih nalog za pripadnike afganistanske vojske. Uporabni so tudi za naloge zaščite in reševanja, kot na primer ob katastrofi z žledom minulo zimo, ko je vojska z njimi prevažala ljudi in opremo čez nevaren in neprehoden teren, so sporočili iz slovenske vojske.