Sveta polomija posvetnih razsežnosti

Ljubljana - Mariborska škofija, pozneje nadškofija, je postavila razvejen finančni in gospodarski sistem, ki naj bi zagotovil uspešno izvrševanje duhovnega poslanstva Cerkve. Odstopla nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek sta bila v prejšnjem desetletju člana škofijskega gospodarskega sveta, ki je določil strateške smernice.

Mariborska škofija se je za gospodarsko ekspanzijo odločila v prvi polovici devetdesetih let, ko je ustanovila Krekovo banko. Sredi devetdesetih let je ustanovila še Krekovo družbo, ki je zbirala privatizacijske certifikate, iz Krekove družbe pa izvirata dva finančna holdinga, ki sta bila pod posrednim nadzorom mariborske škofije, Zvon ena in Zvon dva.

Osrednja osebnost mariborskih gospodarskih ambicij je bil nekdanji ekonom škofije Mirko Krašovec. Kot iniciator ustanovitve Krekove banke in Krekove družbe je bil tudi njun nadzornik; nadzoroval pa je tudi poslovanje holdinga Zvon ena. Vendar Mirko Krašovec ni bil edini visoki cerkveni dostojanstvenik z gospodarskimi ambicijami. Ko se je v mariborski nadškofiji začel proces katarze, je Krašovec zbral dokumentacijo in jo posredoval slovenskim škofom in še na nekatere naslove, iz dokumentacije pa je razvidno, da so pogubne gospodarske odločitve sprejemali na sejah mariborskega škofijskega gospodarskega sveta.

Širokopotezna in težko pregledna materialna baza mariborske škofije je segala od naložb v založbo Mladinska knjiga, celjski Cetis, Cinkarno, Helios, Vegrad, več finančnih družb, turistično industrijo do Pivovarne Laško in Mercatorja. Morda najbolj tvegana pa je bila odločitev za investicijo v telekomunikacijsko družbo T-2, ki je imela ambicijo, da bi konkurirala pretežno državnemu Telekomu.

Slovenska rimskokatoliška cerkev je v zadnjem desetletju zelo odločno zavračala ocene o neprimernih gospodarskih ambicijah, češ da gre za politični napad na institucijo. Januarja 2011 pa je v italijanskem tedniku L'Espresso izšel članek, najverjetneje temelječ na podatkih samega Vatikana, v katerem je bila zapisana ocena, da je mariborska nadškofija pridelala finančno luknjo, globoko 800 milijonov evrov. Rimski tednik se ob popisu svete finančne polomije ni izognil pikantnim podatkom o družbi T-2, ki slovenskim odjemalcem ponuja bogat nabor pornografskih TV-kanalov.