Tiskane izdaje
Ljubljana – Mednarodna organizacija za boj proti korupciji Transparency International je objavila novo lestvico, ki meri zaznavo korupcije v javnem sektorju. Skandinavske države in Nova Zelandija so najmanj korumpirane. Slovenija se na lestvici potaplja.
Indeks zaznave korupcije mednarodne nevladne organizacije Transparency International obstaja od leta 1995, na tokratni lestvici pa je Slovenija spet zdrsnila za nekaj mest. Natančneje, tokratna uvrstitev Slovenije – smo na 43. mestu, med Litvo in Malto – je najslabša, odkar v Sloveniji merijo indeks zaznave korupcije.
V prejšnjem desetletju se je Slovenija uvrščala precej više. Leta 1999 je bila na lestvici zaznave korupcije 25. najmanj korumpirana država; takrat si je Slovenija mesto delila z Japonsko. Zadnje desetletje se je uvrščala na mesta med 26 in 37. Tokrat je Slovenija prvič zdrsnila pod 40. mesto.
Indeks zaznave korupcije organizacije Transparency International je sicer sestavljen iz več raziskav, ki jih izvaja ducat nevladnih organizacij, akademskih ustanov in mednarodnih institucij. Na lestvici zaznave korupcije tradicionalno najboljše položaje zasedajo skandinavske države in Nova Zelandija.
Mednarodne analize so pokazale, da obstaja visoka korelacija med odsotnostjo zaznave korupcije in gospodarsko rastjo.
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2013 zdrsnila za šest mest, s 37. na 43. mesto. Med 177 državami smo dosegli oceno 57 v razponu med 0 in 100, pri čemer rezultat »0« pomeni visoko koruptivnost, rezultat »100« pa »zelo čisto« državo.
Zaznavanje korupcije v javnem sektorju kaže na to, kako deluje sistem in kako se vlada odziva na pojave korupcije. Slovenija spada med države, ki so utrpele največji padec ocene na svetu. To je jasen znak vladi in politiki, da se s sprenevedanjem in prelaganjem odgovornosti problemi ne bodo rešili. Sistem integritete političnih strank in transparentnost pri imenovanju ljudi na posamezne funkcije nista vzpostavljena.
»Politične stranke so eden ključnih demokratičnih stebrov, brez katerih ni demokracije. Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj politiki in odločevalci že več let nočejo prekiniti skrivne prepletenosti z interesnimi skupinami in skrivnimi 'lobisti', očitno so nekateri osebni interesi preveliki,« pravi generalni sekretar Transparency International Slovenia – Društva Integriteta Vid Doria.
Indeks (CPI) meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi. Temelji na percepciji poslovnežev in analitikov o stopnji korupcije v javnem sektorju. Kompleksna raziskava je letos drugič pripravljena po novi metodologiji, ki povezuje trinajst neodvisnih in uglednih organizacij. Zadnja so zbrala mnenja, opravila kvalitativne in kvantitativne raziskave iz različnih virov strokovnega in poslovnega sveta, ki obravnavajo dejavnike, kot so izvrševanje protikorupcijske zakonodaje, dostop do informacij, navzkrižje interesov in uspešnost protikorupcijskih ukrepov. Vprašanja se nanašajo na zlorabo javnih pooblastil v zasebno korist in vključujejo vprašanja o podkupovanju javnih uslužbencev, podkupninah v procesu javnega naročanja in poneverjanju javnih sredstev. Osredotočajo se tudi na vprašanja, ki preverjajo vpliv in učinkovitost protikorupcijskih ukrepov v javnem sektorju ter vključujejo administrativne in politične vidike korupcije.
