Svetovna pralnica denarja: V Slovenijo se je v dveh letih nateklo okoli 15 milijonov evrov

Novinarji razkrili, kako je bilo opranih skoraj 20 milijard evrov ruskega izvora. Denar na računih po vsem svetu, tudi v Sloveniji.

pon, 20.03.2017, 21:00
Novinarji smo se skoraj natančno leto dni po razkritju Panamskih dokumentov spet dokopali do podatkov, za katere je večina tistih, ki jih zadevajo, gotovo upala, da nikoli ne bodo deležni pozornosti javnosti v njihovih državah. Kaj šele svetovne.

Pridobili so jih novinarji mednarodne novinarske organizacije Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) in ruske Novaye Gazete, delili so jih s partnerji in nazadnje je 61 novinarjev iz 32 držav več mesecev prečesavalo skoraj 70.000 bančnih transakcij, ki izvirajo iz največje operacije pranja denarja v Rusiji.

Vse članke, povezane z dognanji OCCRP in ruske Novaye Gazete, lahko najdete TUKAJ.

Ljubljana – Mednarodna novinarska organizacija Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) in ruski časnik Novaya Gazeta sta že leta 2014 razkrila obstoj velike pralnice denarja, zdaj pa sta s partnerji, med katerimi je tudi Delo, s preiskavo bančnih transakcij razkrila, kako je pralnica delovala in kdo je prejel milijarde evrov.

Banke so bile opozorjene

Denar je iz Rusije preko slamnatih družb v Veliki Britaniji najprej romal na 112 bančnih računov v Vzhodni Evropi, nato pa je nadaljeval »pot« do bank po vsem svetu. Kljub opozorilom se banke niso ustrezno odzvale in pranja denarja niso preprečile. Zdaj ga preiskujejo organi pregona v Moldaviji, Latviji, Veliki Britaniji in Rusiji, toda poskuse, da bi odgovornim sodili in da bi ti vrnili denar, otežujejo tudi nekooperativni ruski funkcionarji.

Denar je v pralnico vstopil preko ruskih slamnatih družb, ki obstajajo le na papirju in katerih lastništva ni mogoče določiti. Del denarja je bil morda pridobljen s poneverbami, davčnimi in carinskimi utajami in goljufijami pri javnih pogodbah ter preusmerjen iz ruskega proračuna. Namesto da bi bil na voljo ruskim davkoplačevalcem, je bil usmerjen na moldavske bančne račune, od tam pa na latvijske, estonske in evropske.

Svetovno znane družbe, kot so Ericsson, Black & Decker in Hitachi, so nevede postale prejemnice denarja iz pralnice, saj ga je združba uporabljala za plačila blaga in storitev.

Alarm le v NLB

V Slovenijo se je v dveh letih nateklo okoli 15 milijonov evrov, in sicer v 56 transakcijah na bančne račune osmih bank. Od teh so le v NLB povedali, da so zaznali sumljive transakcije in so se tudi odzvali skladno s predpisi, ki zadevajo preprečevanje pranja denarja.

Med vsemi prejemniki v Sloveniji smo le v primeru treh družb ugotovili, da so bila z denarjem plačana opravljena dela. Preostalih nismo mogli izslediti ali pa smo pri njih odkrili elemente, ki bi utegnili pomeniti, da so »vijaki« v pralnem stroju za denar.

Več preberite v jutrišnjem Delu ali se ob 6.uri priklopite na www.delo.si. 

Prijavi sovražni govor