Svetovni dan osveščanja o samopoškodovanju

Objavljamo drugo in tretje uvrščeni deli literarnega natečaja, posvečenega problematiki samopoškodovanja.

Objavljeno
28. februar 2017 13.32
shutterstock stiska
Šp. B.
Šp. B.

Drugo mesto na literarnem natečaju Korenine moje bolečine.

Zadnja večerja

"Nareži čebulo,"
je slišala iz kuhinje.
Vzela je ponujeni nožek,
čebulo in trdo leseno
deščico kot okostje srca.
Znan ji je tale nožek.
Za hip je poškilila
po madežih na odsevu
kovinskega dela.
Tako nedolžna mlada
čebula pod nožem.
Zrk. Zrk.
Mama z zajemalko
brede po gosti juhi,
ki se je v meni kuhala
bistveno predolgo.
Še opazila ne bi.
Rdeča bi se zmešala
s paradižnikom v solati.
Nedolžen okus
vampirja, ki jo nekje
pod verižico z
njegovim imenom
grizlja in ne neha.
Dotakne se rane,
da nožek zaropoče.
Mama jo pogleda:
"Zakaj jočeš?"
Samo čebula je kriva.

***

Aljaž Primožič, dijak Gimnazije Celje - Center.

Tretje mesto na literarnem natečaju Korenine moje bolečine.

V temi izgubljeni

Dušim se.
Želim si le vdiha,
a ne morem ; ne morem zajeti kisika.
Preveč me k tlom pritiska bolečina preteklosti ;
ta okrutna hinavka,
ki želi v večni me temi.
V temi izgubljeni.

Čutim izgubljam poslednji utrip,
me tare grenkoba,
a nočem še odit.
Priznam želim si umreti,
a bolj kot to želim si živeti ; četudi
v temi izgubljeni.

Pograbim kovinsko pisalo
in pristavim zdaj prožno si platno.
Zapišem tegobe, prekletstva, izdaje
in besede prično postajat rdeče,
čudež, a ob enem boleče.
V temi izgubljeni.

Boli me,
a zdaj vsaj vem, da sem še živ.
Saj čutim sleherno okončino
prepojeno z bolečino ;
Sam.
Tam.
V temi izgubljeni.

***

Živa Grobelnik, dijakinja v Dijaškem domu Ivana Cankarja, tretje mesto.