Sveža hrana lačnim in nič več v smeti

Viške hrane iz trgovskih centrov bodo socialno ogroženim po Ljubljani dostavljali prostovoljci.

Objavljeno
17. februar 2014 09.47
Hrana za brezdomce Ljubljana 12.2.2014
Jana Zupančič, Nedelo
Jana Zupančič, Nedelo

Po vzoru kolegov celjskega Lions kluba Mozaik, ki neprodano hrano s trgovskih polic s pomočjo prostovoljcev že od lani predajajo brezdomcem v zavetišču, se takšen sistem pod okriljem zavoda Pod strehco postavlja na noge tudi v Ljubljani. V začetku tedna se je o pravilnem ravnanju s hrano, ki jo za zdaj donirata trgovca Mercator in Tuš, izobraževalo več kot 50 prostovoljcev, ki bodo odslej zvečer in konec tedna zapakirane viške hrane od trgovcev prevažali do zavetišč oziroma ljudi, ki jih pesti lakota.

Neprodano hrano, zlasti iz toploteke in delikatese, ki je do zaprtja trgovine še veljala kot primerna za uživanje, minuto pozneje pa uradno postala biološki odpadek, morajo trgovci po predpisih predati pooblaščenim prevzemnikom odpadkov, ki poskrbijo za njihovo nadaljnjo predelavo. Slovenska zakonodaja je bila na tem področju še do pred kratkim izjemno stroga – kot se je izrazil minister za kmetijstvo Dejan Židan, smo pri tem celo nekoliko preveč resno in togo sledili zapovedim EU –, s pozitivnimi zgledi in izkušnjami iz tujine pa jim jo je doslej uspelo toliko spremeniti, da se neprodane presežke (delikatesne) hrane neposredno po zaprtju trgovin ne zavrže, ampak se jo nameni socialno ogroženim, ki si sicer težko zagotovijo primeren obrok hrane.

Za območje Ljubljane in njene okolice je projekt prevažanja omenjene hrane od trgovcev – za zdaj sta k projektu pristopila Poslovni sistem Mercator in Skupina Tuš, medtem ko se z drugimi (velikimi) trgovci še dogovarjajo – prevzel zavod Pod strehco, neprofitna prostovoljna organizacija, ki razvija in bo izvajala projekte za socialno ogrožene. V načrtu so med drugim tudi ljudska kuhinja, komunalni vrt in delavnice za osebni razvoj. Ustanovili so ga na pobudo Lions kluba Bled Golf, ki je priskrbel začetni kapital, okoli 40.000 evrov, njegovi soustanovitelji in podporniki pa so tudi Zveza Lions klubov Slovenije, Rotary zveza Slovenije, ZPM Ljubljana Moste, Slovenska karitas, Rdeči križ Slovenije, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Smučarska zveza Slovenije.

S hrano na neoporečen način

Pred tednom dni so prvič na kup povabili prostovoljce, ki so se javili, da bodo zvečer in konec tedna na lastne stroške prevzemali hrano pri trgovcih in jo dostavljali na dogovorjene lokacije ali pa kuhali oziroma razdeljevali hrano v ljudski kuhinji, ki naj bi jo na Zaloški 42 v Ljubljani – te prostore je v uporabo podarila MOL – zagnali že marca. Že pred prvim srečanjem se jih je prijavilo kar 48, na izobraževanje o zbiranju, varnem transportu, higienskem ravnanju, hranjenju in delitvi živil pa jih je prišlo še veliko več, tako da je za vse zmanjkalo identifikacijskih izkaznic, s katerimi se bodo v prihodnje predstavljali kot pooblaščenci za zbiranje viškov hrane.

Minister Židan je pri tem poudaril, da bo celoten sistem zbiranja, transporta in razdeljevanja hrane potekal v sistemu HaCCP (preventivni sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja v živilih, ki lahko ogrožajo zdravje človeka, op. p.) – in ravno to je tudi namen izobraževanja prostovoljcev, »skratka, gre za kakovostno hrano, s katero se bo ves čas ravnalo po nadstandardnih predpisih«.

Zadovoljne so tudi prodajalke

Med prostovoljci pa niso le člani Lions klubov, ampak tudi tisti, ki si preprosto želijo pomagati. Ena od bodočih prostovoljk Suzana, zaposlena v šoli, je povedala, da ji polovični delovni čas in bivanje v neposredni bližini lokacije, na kateri bo ljudska kuhinja, »skorajda narekujeta, da pomagam tam, kjer lahko«, bolj kot v prevažanju viškov hrane pa se vidi, »recimo enkrat na teden«, za štedilnikom ali z zajemalko v roki pri deljenju toplega obroka ljudem v stiski.

Sicer pa so navzoče v ponedeljek že vključili v povsem konkreten mesečni načrt dela in nalog. Vsak večer naj bi se dogovorjeno število prostovoljcev najprej zbralo pred Tušem v BTC in petnajst minut pozneje pred Mercatorjem na Šmartinski ter od prodajalk prevzeli ustrezno zapakirano hrano. Milena Štular, pomočnica predsednika uprave v Mercatorju za strateški marketing (tudi pobudnica projekta Botrstvo v Sloveniji), je na novinarski konferenci povedala, da so prodajalke zelo zadovoljne s tem, da hrana ne roma več v smeti oziroma predelavo. Kot je omenila tudi guvernerka Lions distrikta 129 Alenka Marter, smo naučeni, da se hrane ne sme metati v smeti, zato ima možnost razdeljevanja viškov hrane najmanj dve pozitivni strani: pomagamo tistim, ki nimajo, s tem pa ne zavržemo hrane.

V zavodu pričakujejo oziroma upajo, da bo k projektu v prihodnje pristopilo še več trgovcev in podjetij, ki imajo opraviti s hrano, hkrati pa v svoje vrste vabijo tudi nove prostovoljce – teh bi potrebovali vsaj sto – in donatorje. »Denarja je malo, in ko bomo zagnali še druge dejavnosti, ga bo hitro zmanjkalo,« je poudarila vodja zavoda, Nastja Škopac. Minister Židan se je pri tem zahvalil vsem že sodelujočim in tudi tistim, ki se nameravajo v tovrstno dobrodelnost še vključiti. »Ko gre državi težko, je praviloma težko tudi njenim državljanom. Takrat so potrebni skupna vizija, združevanje moči, energije, znanja in idej in v projektih Zavoda Pod strehco vidim prav to.« Čeprav se v čedalje več slovenskih mestih – Celje, Maribor, Zagorje … – organizira razdeljevanje viškov hrane na podoben način kot zdaj v Ljubljani, je želja, da »bi imeli takšne centre po vsej Sloveniji,« je dejal Židan.