Ljubljana - Delegacija, v kateri bo tudi spremljal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, bo v finsko glavno mesto Helsinki prispela v ponedeljek pozno popoldne in se bo v tej skandinavski državi mudila do srede dopoldne. Nato se bo delegacija preselila še v litovsko prestolnico Vilnius in tam ostala do četrtka popoldne.
Türk se bo s predsednico Finske Tarjo Kaarino Halonen pogovarjal o dvostranskih odnosih, zlasti o gospodarskem sodelovanju na področjih blagovne in storitvene menjave, investicij in turizma. Spregovorila bosta še sodelovanju na področjih kmetijstva in gozdarstva, znanosti in tehnologije ter obrambe.
Med temami pogovorov bodo tudi aktualna evropska vprašanja, kot so implementacija Lizbonske pogodbe, nova razvojna strategija EU za rast do leta 2020, širitev Evropske unije, razmere na Zahodnem Balkanu ter odnosi med EU in Rusijo, pojasnjujejo v uradu predsednika republike.
Sogovornika bosta obravnavala tudi globalna vprašanja, kjer se bosta posvetila reformi Organizacije združenih narodov, pobudi ZN o tako imenovanem zavezništvu civilizacij, boju proti podnebnim spremembam, vprašanju enakosti spolov, razmeram v Afganistanu, gospodarski krizi, energetski varnosti in globalnim ekonomskim vprašanjem.
Pri pregledu slovensko-finskih odnosov sicer ne gre spregledati afere Patria. Slednja je izbruhnila jeseni 2008, ko je finska državna televizija prikazala dokumentarec, v katerem so tedanjega premiera Janeza Janšo obtožili podkupovanja s strani finskega podjetja Patria v zvezi z nakupom vojaških oklepnikov za Slovensko vojsko. Razpleta te v Sloveniji zelo odmevne afere zaenkrat še ni.
Halonen: Slovenija in Finska sta podobno misleči državi
Finska predsednica Tarja Halonen se skorajšnjega obiska slovenskega kolega Danila Türka veseli kot "priložnosti za razpravo s podobno mislečo osebo in državo". Obisk po njenem sicer "ne bo zelo dramatičen", bo pa koristen. Afere s Patrio Halonenova ni želela podrobno komentirati, si pa vsekakor želi, da bi se čim prej razjasnila.
Slovenija in Finska sta "zelo podobno misleči državi" in to velja tudi za njuna predsednika, zato obisk slovenskega predsednika na Finskem "ne bo zelo dramatičen", bo pa kljub temu zelo koristen, je v pogovoru s slovenskimi novinarji v petek v Helsinkih ocenila Halonenova.
Po njenem je namreč prav, da se srečujejo tudi podobno misleče države in voditelji, saj imajo skupne interese in izzive, kot so pravična globalizacija, boj proti podnebnim spremembam in drugi globalni izzivi. S Türkom bi poleg tega želela spregovoriti o trenutnih razmerah v EU in Evropi, med drugim o energetski politiki in o ustvarjanju nove Evrope.
Poleg tega finska predsednica upa, da bo obisk slovenskega gosta povečal prepoznavnost Finske v Sloveniji in Slovenije na Finskem, kar bi koristilo turizmu in okrepilo gospodarsko sodelovanje med državama. "Ne reševanje velikih vprašanj, a morda doseganje tesnejšega sodelovanja," je po njenem bistvo Türkovega obiska.
Glede afere, povezane z nakupom oklepnikov finske Patrie v Sloveniji, Halonenova nima podrobnih informacij, saj je ta zadeva v rokah policije in pravosodja in se ne želi vmešavati. Je pa izrazila željo, da se celotna zadeva čim prej razjasni, saj ne koristi niti Finski niti Sloveniji.
Ob tem je predsednica kot temeljno izpostavila načelo, da "je treba zakone spoštovati tako v svoji državi kot tudi na mednarodnem prizorišču". "Tako Finska kot jaz osebno sva proti korupciji. Seveda vemo, da Finci niso svetniki, a skušali smo ustvariti takšen sistem, ki je čim bolj transparenten, tako da če se kaj zgodi, to kmalu postane javno."
Finska in tudi ostale nordijske države veljajo za ene najmanj skorumpiranih na svetu, in prav ustvarjanje transparentne družbe je po besedah Halonenove eden od elementov, ključnih za uspeh na tem področju. "Tudi v primerih, ki niso tako prijetni, moraš ohraniti svoja načela in reči 'da, tako pač je'."
Poleg transparentnosti je po njenem pomembno, da imajo javni uslužbenci zagotovljene takšne plače, da lahko - v sicer zmerni meri - pokrijejo vse svoje življenjske stroške. V luči globalizacije pa je bistvenega pomena tudi sodelovanje na mednarodni ravni, "da lahko rečemo, da mora biti tudi v tem modernem delu gospodarstva tako poštena igra, kot jo zahtevamo v lastnih državah".
Finsko kot izvozno usmerjeno državo je svetovna gospodarska kriza relativno močno prizadela. A, kot pravi predsednica, je sedanji položaj v primerjavi s krizo, ki je Finsko prizadela v začetku 90. let 20. stoletja, veliko boljši. Bančni sistem je namreč danes veliko trdnejši, gospodarska situacija finske države, podjetij in družin pa močnejša, kot je bila takrat.