Tiskane izdaje
Slavnostna govornica je bila vodja urada za narodnosti, državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade in predsednica vladne komisije za zaščito romske skupnosti Tamara Vonta, ki je ob tej priložnosti spregovorila o zgodovini romske manjšine pri nas, pri čemer je poudarila, da so bili Romi, poleg Judov, najbolj številne žrtve nacističnih koncentracijskih taborišč med drugo svetovno vojno, ter da so bili nemalokdaj preganjani in pobiti tudi po koncu vojne. Kljub velikim žrtvam pripadniki tega naroda nikoli niso dobili odškodnine, niso dobili svoje države in tudi ne svobode, večnega hrepenenja romske duše. »Ker ste drugačni, in ker svet dojemate drugače od večine«, je prepričana Vontova, ki je opozorila na krepitev političnih skupin v evropskem prostoru, katerih ideološki temelj je antisemitizem in sovraštvo do Romov, na kar pa ni imuna niti naša država.
Ob tej priložnosti je opozorila tudi na stisko devetošolke in zaskrbljenost njenih staršev, ki se bojijo, da bodo deklico nekega dne ugrabili in jo odpeljali za ženo v sosednjo občino.» Ob tem so nekatere institucije žal zavzele stališče, da gre za romsko posebnost, tradicijo in kulturo. Takšno ravnanje institucije je nesprejemljivo in to je tudi ena od točk, ki se je želimo v uradu za narodnosti še posebej posvetiti,« je povedala Vontova in sklenila, da je romsko naselje Vejar postal lepa zgodba za vse, v kar je vseskozi verjelo nekaj posameznikov, zato je postal zgled za celo državo.
Zbrane je nagovoril tudi trebanjski romski svetnik Matija Hočevar, predsednk Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš in posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za pravice otrok Marta Santos Pais.
Romi po celem svetu obeležujejo 8. april kot svoj praznik, ki so si ga izbrali na njihovem prvem svetovnem kongresu leta 1971 v Londonu.
