Tiskane izdaje
Ljubljana – Razmere na pediatrični kliniki, ki naj bi jih že četrtič zapored obravnaval svet UKC v torek, a je bila seja odpovedana, niso edini vzrok, da je položaj strokovne direktorice UKC prof. dr. Marije Pfeifer na prepihu.
Izgubo zaupanja v pediatrično kliniko kot posledico medsebojnega obtoževanja vodilnih v UKC je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc junija izpostavila kot bistveni vzrok nezadovoljstva z vodstvom UKC. Svet UKC je takrat začel razpravo o odgovornosti vodstva; do danes je še ni končal.
Na dnevnem redu za torek sklicane in kasneje odpovedane seje sveta UKC ni bilo posebne točke o odgovornosti vodstva UKC, a je bilo vendarle priloženo gradivo s to tematiko. Svet zavoda je namreč na prejšnji seji naložil strokovnemu svetu (v njem so predvsem vodilni zdravniki), da izdela predhodno mnenje o delu in odgovornosti strokovne direktorice prof. dr. Marije Pfeifer v zvezi z zdravljenjem otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Kdo je slabo komuniciral
Strokovni svet je v pisnem mnenju soglasno podprl Pfeiferjevo pri nadaljevanju začetih aktivnosti in pozval projektni svet ministrstva za zdravje k nadaljevanju prizadevanj za sodelovanje s tujim centrom. Hkrati je opozoril na neustrezno »medijsko komuniciranje« v tistem času, ki je »povzročilo pričakovano vznemirjenje tako pri starših otrok s prirojenimi srčnimi napakami kakor tudi pri sodelujočih v programu otroške srčne kirurgije«.
Služba za stike z javnostjo UKC, na katero očitek leti, se je ogorčeno odzvala. V dolgem seznamu svojih aktivnosti v tem za UKC kritičnem trenutku poudarja, da je strokovna direktorica Pfeiferjeva razkrivala podrobnosti zdravljenja 14-letnega dečka in drugih 22 otrok na pediatrični kliniki v nasprotju z nasveti službe za stike z javnostjo, da bi počakali na nadzor zdravniške zbornice. Na televizijo je šla nastopat tudi v nasprotju z dogovorom s člani sveta UKC, novinarji pa so tudi sami obiskovali prof. dr. Rajka Kendo, ki sta ga takrat Pfeiferjeva in generalni direktor Andraž Kopač dvakrat poskusila razrešiti.
Člani sveta so prejeli tudi pismo prof. Kende, v katerem piše, da Pfeiferjeva ni upoštevala zahteve sveta UKC, da se iz postopka oblikovanja prehodnega mnenja o sami sebi izloči, pač pa je bila ves čas prisotna na seji strokovnega sveta.
Položajni dodatek kot dokaz
Poleg postopka na svetu UKC pa teče zaradi imenovanja prof. dr. Pfeiferjeve tožba neizbrane kandidatke prof. dr. Bojane Žvan proti UKC na delovnem in socialnem sodišču. Odkar je bila Pfeiferjeva decembra 2015 imenovana za strokovno direktorico UKC z 8200 zaposlenimi, sploh ni več jasno, kakšni so potrebni pogoji za to delovno mesto. Ali je bila Pfeiferjeva, ki je »vodila le tri sobe«, kot je povedal odvetnik Žvanove Miha Kozinc, imenovana neupravičeno v primerjavi z Žvanovo, ki je bila predstojnica velikega oddelka nevrološke klinike? Zagovornica Pfeiferjeve, stranska udeleženka v postopku, Barbka Zdolšek, pa je opozarjala na pomanjkljivosti 71. člena statuta UKC, ki natančno zapiše, katera so vodstvena delovna mesta v UKC. Sodišče je hotelo razpravo nadaljevati 25. oktobra, a pravnik UKC Marko Špoljarič takrat ne more priti, ker ima predavanje o mobingu za medicinske sestre. Sodnica je zato napovedala naslednjo obravnavo 15. novembra.
