Tiskane izdaje
Bolj kot kadrovske težave regulatorja pa pri obrambi slovenskega medijskega prostora pred mednarodnim velikanom glavobol povzroča dejstvo, da je državni Telekom Slovenija tako ponudnik telekomunikacijskih storitev kot tudi ponudnik medijskih vsebin. Če na Hrvaškem tega ne dovolijo, se pri nas prav zaradi Telekomove medijske dejavnosti regulator pri odločanju ne bo mogel zgledovati po Hrvatih. Če rdeče luči torej ne bo mogel dati, bodo pogoji za prevzem največje slovenske komercialne televizije zelo ostri in natančno dodelani. Novi lastnik lahko pomembno spremeni podobo in močno pretrese slovenski medijski, oglasni in telekomunikacijski trg.
Ne pričakujejo negativne odločitve
Agencija za varstvo konkurence bo težko prezrla, da tudi državni Telekom pod svojim okriljem združuje ponudbo telekomunikacijskih in medijskih storitev. Ta izgovor so za obrambo pred skladom KKR privlekli na dan Hrvati. Novi lastnik največje komercialne televizije pri nas bo za prevzem moral zato privoliti v zelo ostre pogoje, je mogoče slišati neuradno.
»Ne pričakujemo negativne odločitve agencije za varstvo konkurence,« poudarjajo v skladu KKR, ki je lani poleti prek svoje skupine United Group kupil medijski portfelj družbe CME v Sloveniji in na Hrvaškem. Ta vključuje prek Pro plusa v Sloveniji Pop TV in Kanal A, na Hrvaškem pa komercialno televizijo Nova TV. Ker ima KKR v lasti tudi družbo Telemach, bi prišlo do največje združitve na področju medijev in telekomunikacij do zdaj. Hkrati nekateri ocenjujejo, da bi se s tem zelo zmanjšal pomen slovenske nacionalne televizije, poleg tega pa tudi njeni oglaševalski prihodki. Ti so že zdaj nekajkrat nižji od prihodkov komercialne televizije, ima pa nacionalna televizija seveda stalni vir prihodkov z obvezno naročnino. S prevzemom bi poleg tega nastal tudi zelo močan medijsko-komunikacijski konglomerat, saj skupina United Group pod svojim okriljem združuje srbski SBB, slovenski in bosanski Telemach, globalno platformo OTT Net TV ter 15 drugih manjših podjetij na Balkanu in bi svoje storitve tržila na celotnem območju, ki ga pokriva.
Slovensko ministrstvo za kulturo, ki sicer bedi nad koncentracijo medijev pri nas, je, kot je znano, vlogo za koncentracijo zavrglo, ker da zanjo ni nepristojno. Odločitev o zadevi je tako padla le na ramena Agencije za varstvo konkurence (AVK). Po naših informacijah med predstavniki novega lastnika, to je odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji in Pantelič & partnerji, in agencijo poteka zelo intenzivna komunikacija. Neuradno je medtem že zaokrožila informacija, da Američani napovedujejo visoke odškodninske tožbe, če bi bila odločitev slovenskega varuha konkurence negativna. V svoj prav so, kot je mogoče slišati, tako zelo prepričani zato, ker je državni Telekom Slovenija poleg telekomunikacijskih tudi ponudnik medijskih storitev. Znano je, da je slovenski nacionalni operater (so)lastnik Planet TV in spletnega portal Siol.
Roki še niso začeli teči
Formalni roki za odločitev slovenskega regulatorja po naših informacijah sicer še niso začeli teči, ker dokumentacija oziroma vloga še ni popolna. Sam postopek priglasitve koncentracije se je sicer začel avgusta lani, a po ocenah nekaterih poznavalcev bi lahko trajal leto ali celo več.
KKR vključuje prek Pro plusa v Sloveniji Pop TV in Kanal A, na Hrvaškem pa komercialno televizijo Nova TV. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Menjava na vrhu slovenskega regulatorja
Zadevo pri nas je dodatno zapletla tudi odločitev upravnega sodišča, ki je presodilo, da je bila odločba o izbiri Andreja Matvoza za kandidata za direktorja AVK nezakonita. Na Matvoza so sicer nenehno leteli očitki, da ni izpolnjeval razpisnih pogojev, ki zahtevajo strokovno usposobljenost in izkušnje na področju varstva konkurence. Če bi torej Agencija sprejela tako pomembno odločitev, ki bi močno vplivala predvsem na delitev oglasnega denarja v slovenskem medijskem prostoru, se v vladnih vrstah bojijo njenega sodnega izpodbijanja, saj da bi sklep sprejela agencija z na sporni način imenovanim direktorjem. Po špekulacijah, o katerih se govori v javnosti, naj bi se moral Matvoz s funkcije, ki jo je v vlogi vršilca dolžnosti začel opravljati konec leta 2015, zato kmalu poslovil. Na naše vprašanje, ali držijo neuradne informacije, da bo odstopil, včeraj ni odgovoril. Direktorja agencije sicer imenuje državni zbor na predlog vlade.
Na Hrvaškem Američani že tožijo
Ameriški investitor se je, kot je napovedal, že odločil za uporabo vseh pravnih sredstev in na Hrvaškem zoper odločbo sveta za elektronske medije že vložil tožbo na pristojnem upravnem sodišču. V izjavah po odločitvi hrvaških regulatorjev je sicer poudarjal, da bodo proučili, ali je odločitev v skladu z evropskim pravnim redom, in ali so medijski zakoni nediskriminatorno uveljavljani za lokalno konkurenco. V drugih državah EU je, kot opozarjajo, skupno lastništvo ponudnikov medijskih storitev in telekomunikacijskih operaterjev, ob posebnih pogojih, dovoljeno.
Ob tem zgolj spomnimo, da je novembra lani ameriški varuh konkurence blokiral nameravani prevzem medijske družbe Time Warner s strani telekomunikacijskega velikana AT & T. Vzrok je bil vertikalna povezava od ponudnika telekomunikacijskih storitev (AT & T je tudi največji ponudnik satelitskih TV-signalov v ZDA) do ponudnika medijskih storitev. Varuhi konkurence so prevzem pogojevali s prodajo medijske hiše Turner Broadcasting, pod okriljem katere je tudi CNN. To zadnje pa sproža tudi polemike, saj je CNN ena najbolj osovraženih medijskih hiš ameriškega predsednika Donalda Trumpa in posledično se špekulira, da je blokada prevzema politična odločitev ameriške administracije.
