Tiskane izdaje
Ljubljana – Kar tri vodilne institucije – Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ameriška vesoljska agencija (NASA) in ameriška uprava za ozračje in oceane (NOAA) – so prejšnji teden v globalnem pregledu junijskega vremena opozorile na srhljiv rekord: letošnji junij je bil, globalno gledano, že 40. rekordno topel junij zapored. Je bil tak tudi v naših krajih? In ali bosta rekordno topla tudi julij in avgust?
Na prvi pogled in tudi občutki na lastni koži kažejo, da nas ta rekord ni bistveno prizadel. Tanja Cegnar z Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje je za Delo povedala, da se temperature zraka pri nas to poletje še niso povzpele zelo visoko, čeprav je bilo vsaj po mestih že nekajkrat precej vroče. Toda na srečo ta poletno vroča obdobja niso trajala dolgo, zato smo jih lažje prenašali. UV-indeks se je predvsem v omenjenih vročih obdobjih v gorah zvišal na 11, po nižinah pa do 10.
»Letošnji junij je bil sicer tudi pri nas toplejši od dolgoletnega povprečja,« pojasnjuje Tanja Cegnar, »vendar odklon večinoma ni presegel ene stopinje Celzija. Izrazitejše nadpovprečno toplo obdobje je bilo v zadnji tretjini meseca, ko je bilo največ sončnega vremena.«
Junija so bile tudi padavine kar pogoste. Največ jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so v Zgornjem Posočju imeli največji presežek padavin. Drugače je bilo na jugu in jugozahodu. Tam se je delež padavin, kot navaja Cegnarjeva, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem celo zmanjšal. Delež padavin je seveda vplival tudi na prisotnost sončnega vremena. To je le na severovzhodu preseglo dolgoletno povprečje, največji primanjkljaj pa je bil na območju Julijskih Alp.
Prvih dvajset dni julija
Drugače je bilo ta mesec. »Povprečna temperatura prvih dvajset dni julija je dolgoletno povprečje presegla,« navaja Tanja Cegnar. »Večinoma je bil presežek med eno in dvema stopinjama Celzija, vendar je bila kljub temu nižja kot v tem obdobju lani.«
V prvih dveh tretjinah julija smo namreč imeli obdobje nadpovprečno toplega vremena, ki pa ga je prekinila zelo velika ohladitev. »Sončnega vremena je bilo večinoma več kot običajno,« navaja Tanja Cegnar. »Na Goriškem je bil presežek največji. Na severozahodu, severovzhodu, delu Dolenjske in Štajerske pa so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali.«
Po do zdaj zbranih podatkih je bilo največ padavin na severozahodu države. Dolgoletno povprečje padavin so presegli na severozahodu in v Prekmurju. Sicer pa naši meteorologi posebej izpostavljajo neurja 13. julija.
Izstopajoči 13. julij
»Pred prehodom hladne fronte je bilo 13. julija čez dan v večjem delu Slovenije še zelo toplo in delno sončno, po nižinah južne polovice Slovenije je bila najvišja temperatura zraka okoli 30 °C. Sever države je ohladitev zajela čez dan – v Murski Soboti, na primer, ob 17. uri – na jugu pa se je ohladilo v noči na četrtek 14. julija,« to izstopajoče vreme opisuje Tanja Cegnar. »V jutranjih in dopoldanskih urah 13. julija je bilo v večini Slovenije še suho, le na severozahodu so nastajale plohe in nevihte. Od zgodnjega popoldneva pa so se padavine začele pojavljati tudi drugod v severni polovici države.«
»Marsikje so nastajale močnejše nevihte z močnimi nalivi, točo in močnimi sunki vetra. Višinski jugozahodnik je nevihte zelo hitro nosil proti vzhodu ali severovzhodu. Proti polnoči je večje padavinsko območje z nevihtami od jugozahoda doseglo zahodno, nato še osrednjo in vzhodno Slovenijo. V drugi polovici noči na četrtek 14. julija se je vremensko dogajanje počasi umirilo in dež je od zahoda ponehal. Zaradi labilnega ozračja so 14. julija čez dan predvsem na zahodu in jugu še nastajale plohe in nevihte, ki pa niso povzročile gmotne škode,« še opisuje Cegnarjeva.
»Največ padavin, tudi nad 50 mm, je bilo na severu države in na nekaterih manjših območjih drugod po Sloveniji. Drugod je bilo padavin precej manj, marsikje manj kot 15 mm. Glavnina padavin je padla v nalivih.«
Na nekaterih merilnih mestih, predvsem ob severni meji, so vremenoslovci zaznali izrazito močne nalive, ko je v 10 ali 15 minutah padlo tudi več kot 20 mm dežja. Ponekod je v približno polovici dneva padlo okoli 80 mm padavin, kar je, na primer, na Goričkem (Sotinski breg) zelo redek pojav.
Med dosedanjimi neurji v tem poletju pa vremenoslovci posebej izpostavljajo tudi nevihte v sredo, 20. julija. Te so zajele sicer omejen del ozemlja, a so viharni sunki vetra tam povzročili veliko škodo.
Kakšno bo vreme v prihodnjih dneh in tednih?
Za zadnji teden julija Urad za meteorologijo napoveduje, da bo od torka do nedelje prevladovalo sončno vreme z dnevnim razvojem kopaste oblačnosti in z možnostjo popoldanskih ploh in neviht. Dnevne temperature bodo spet blizu 30 stopinj Celzije, torej bodo dnevi vroči, kakršnih smo sredi poletja vajeni.
Kako pa bo avgusta? »V tem stoletju smo tudi avgusta nekajkrat že imeli izrazite vročinske valove,« pove Tanja Cegnar. »Tudi zloglasni vročinski val leta 2003, zaradi katerega je v zahodni Evropi umrlo več deset ljudi, je bil avgusta. Kakšen bo avgust letos, bomo še videli.«
