Tiskane izdaje
V mesecu dni bo znano, ali je bila država uspešna na oktobrskem razpisu za sredstva iz evropskega projekta Life. Dodatnih desetih milijonov evrov za izboljšanje kakovosti zraka bi bilo deležno Zasavje, eno od sedmih najbolj onesnaženih območij v državi.
V Zasavju so do zadnjega računali, da bi bil najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje onesnaženja s prašnimi delci PM10 prehod na daljinsko ogrevanje iz Termoelektrarne Trbovlje (Tet). A z likvidacijo Teta so načrti padli v vodo in občine zdaj stavijo na širitev obstoječih vročevodnih omrežij. Kakšni bodo učinki, ne ve nihče.
Zamisel o oskrbi sistemov daljinskega ogrevanja iz kogeneracije Teta v regionalnem razvojnem programu uradno še vedno zaseda prvo mesto v boju proti zmanjševanju onesnaženja s PM10. Toplovod za Trbovlje in Hrastnik z možnostjo primarnega razvoda do Zagorja bi tekel pretežno po transportnih rovih Rudnika Trbovlje-Hrastnik, stal pa bi 8,7 milijona evrov ali skoraj milijon za kilometer. Koliko je bil projekt realen, je vprašanje, toda občine nanj očitno ne računajo več. Alternativna možnost je širitev obstoječih vročevodnih omrežij s projektom Life.
Toda niti alternativa, niti učinki ukrepov, niti finančni viri za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka še niso dodelani ne v državi ne v Zasavju. Sedem degradiranih območij v Sloveniji za boj proti PM10 potrebuje 400 milijonov evrov, od tega bosta 85 milijonov evrov do leta 2020 prispevala podnebni sklad in kohezija, 220 milijonov pa koncesionarji, gospodinjstva ... V Zasavju si bodo 28-milijonski paket ukrepov po podatkih Tanje Bolte z Arsa delile občine (3 milijone), država (18 milijonov), iz Evrope pa bo regija skupaj z 10 milijoni iz projekta Life deležna 17 milijonov.
Podjetja z emisijami od deset do 56 milijonov stroškov
Zagorski zdravnik Franc Novak dokazuje, da so Zasavci nadpovprečno obremenjeni z emisijami iz prometa, kurišč in industrije. Zato tudi nadpovprečno obolevajo: pri aktivni populaciji okrog 45. leta starosti opažajo za 15 odstotkov več raka, celotno Zasavje pa je za četrtino bolj obremenjeno z rakom kot druga območja v državi. Zunanji stroški emisij, ki vključujejo tudi stroške zdravljenja, velika zasavska podjetja stanejo od 10 do 56 milijonov evrov na leto.
V Trbovljah po podatkih Dejana Zupanca z regionalne razvojne agencije RCR računajo, da bodo obstoječe vročevodno omrežje ob pomoči Lifa širili v severnem delu mesta, kjer bi dodatno priključili sedemdeset hiš. V Zagorju se večina gospodinjstev že zdaj ogreva na biomaso iz mestne kotlovnice, dodatno načrtujejo širitev omrežja s kogeneracijami po vzoru Kisovca, kjer je s projektom najdlje družba EVJ, ki že trži elektriko in toploto iz 220-kilovatne elektrarne na biomaso. V Hrastniku nameravajo z Lifom energetsko sanirati daleč največjega porabnika v najožjem središču mesta, bazen v kulturno-rekreacijskem centru.
V Zasavju neslavni rekorderji
Dokaz za učinkovitost daljinskega ogrevanja je po mnenju Boltetove Velenje. Lani so le osemkrat prekoračili koncentracijo PM10. Čemu kaže pripisati letošnjih že trinajst prekoračitev v desetih mesecih, bo treba še raziskati. Večino onesnaženja s PM10 v Sloveniji po trditvah Arsa prispevajo gospodinjstva in promet, zato država do leta 2020 ukrepov ne bo nalagala industriji.
V Zasavju, ki si po prekoračenih koncentracijah PM10 v zraku lani in letos neslavno prvo mesto deli s Celjem, oporekajo tej logiki, saj je je v letu 2012 en sam onesnaževalec, Tet, emitiral skoraj stokrat več PM10 (126 ton) kot ves promet skozi Zagorje (1,3 tone). Če se vsak dan v smeri Trojan pelje po 6000 vozil, pomeni, da je Tet zrak onesnažil bolj kot dva milijona vozil.
