Teš 6: Kočljivi posli na Hrvaškem in v BiH

Celje – Čeprav Uroš Rotnik noče biti spet v zobeh javnosti zaradi obtožb, ki jih je že zanikal, se je strinjal z nami, da je že skrajni čas, da se konča preiskava. Bogdan Pušnik je menil, da so se preiskovalci v jezi, ker jim ni uspelo dokazati ničesar, zatekli k novinarjem. V tem obdobju je razpolagal z gotovino v vrednosti od 980.000 do 3,3 milijona evrov.

Sodeč po navedbah kopije ali prepisa policijskih dokumentov, Uroš Rotnik nikoli ni pridobil premoženja s trgovanjem z vrednostnimi papirji na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. V dokumentu je še navedeno, da potrjuje sum, da je denar nezakonitega izvora, dejstvo, da Rotnik niti z listinami, ki jih je predložil Dursu, ne more upravičiti izvora vsega denarja, s katerim naj bi razpolagal že konec leta 2003.

Po naših informacijah naj bi Rotnik preiskovalcem dokazoval, da je štiri milijone evrov pridobil s trgovanjem z vrednostnimi papirji na Balkanu. Iz dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled, je razvidno, da je od leta 2005 do zdaj razpolagal s premoženjem v znesku 6,4 milijona evrov. Pri njegovem pojasnjevanju izvora premoženja tako »manjka« še 2,4 milijona evrov.

Po njegovih navedbah je leta 2002 vložil v vrednostne papirje na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini 300.000 nemških mark, ki jih je leta 2005 zaradi uvedbe davka na dobiček v tujini prodal za kar 1,2 milijona nemških mark in tako ustvaril štirikratni dobiček.

Poslovanje z visokimi zneski gotovine

Kot primer je navedel trgovanje v BiH v času med 2002 in 2004. Povedal je, da je leta 2005 po prodaji vseh delnic in skladov v BiH začel vlagati v MP BPH v Sloveniji. Pojasnil je, da s tem ni mislil, da je šele leta 2005 začel delovati na delniških trgih. Pokazal je izpiske Publikuma in KDD od leta 2000 in potrdila, da je leta 2005 in 2006 posloval tudi s tolarji, kar je razvidno iz nakazil na MP BPH, da bi ovrgel očitek, da nima listin o menjavah gotovine v evre oziroma podatkov o pologih tolarjev, čeprav je šlo za zelo visoke zneske gotovine.

Rotnik je tudi pojasnil, da je v preteklosti veliko sodeloval pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev na Hrvaškem. V letih 1996 do 1998 je posloval predvsem z delnicami Velebita, kjer se je vrednost v tem obdobju povečala za približno petkrat, in DomFondom, kjer se je vrednost povečala za približno 2,5-krat. Od leta 1998 je sodeloval pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev v BiH, na primer pri certifikatih FBIH s povečanjem vrednosti v povprečju približno dvakrat in skladom Bigfond z dvigom povprečno približno petkrat.

Njegova pojasnila smo preverili pri naših virih, ki so nas opozorili, da »naj bi« Rotnik in Bogdan Pušnik leta 2004 v Sarajevu sklenila tudi dogovor, na podlagi katerega »naj bi« Rotnik posodil Pušniku gotovino v znesku 1,2 milijona konvertibilnih oziroma 1,2 milijona nemških mark. Pušnik »bi naj« v letih od 2009 do 2013 Rotniku vrnil v več obrokih gotovino v skupnem znesku 600.000 evrov. Zadnji obrok 25.000 evrov »naj bi mu« izročil na začetku leta 2013.

Po njihovih navedbah iz teh dveh posojilnih pogodb in pripadajočih potrdil o vrnitvi, ki jih je Rotnik leta 2013 izročil Dursu Kranj, je razvidno, da »naj bi« Pušnik kot fizična oseba leta 2008 Rotniku dolgoval znesek 1,3 milijona evrov. Pušnik pa v evidenci svojih osebnih financ oziroma stanju sredstev in obveznosti v letih od 2008 do 2013 nikjer ni napisal, da ima kakršne koli obveznosti do Rotnika. Iz podatkov o stanju sredstev in obveznosti Pušnika sklepajo, da obstaja utemeljen sum, da Rotnik v letih 2003 in 2004 ni posodil Pušniku 7,2 milijona konveribilnih mark (3,6 milijona evrov), ker s tem denarjem takrat sploh še ni razpolagal.

Kriv je bil le slab spomin

Ko smo Pušnika vprašali, kako je mogoče, da v evidenci svojih osebnih financ oziroma stanju sredstev in obveznosti v letih od 2008 do 2013 nikjer ni napisal, da ima kakršne koli obveznosti do Rotnika, je pojasnil, da ima v mapi, na katero je med preiskavo pozabil, shranjene vse datoteke o poslovanju z Rotnikom, ki so iz leta 2007. Postavil je vprašanje, kaj sta z Rotnikom ponaredila leta 2013, če ima v osebnem računalniku shranjene dokumente iz leta 2007.

Dokumente v mapi je pokazal, ni pa dovolil, da jih fotografiramo. Pojasnil je še, da sta z Rotnikom leta 2008 vnesla v elektronski obliki v računalnik vse posle, ki sta jih naredila do takrat, po letu 2010 pa sta jih vnašala relativno sproti. Po njegovem mnenju je obtožba, da je leta 2013 sodeloval pri ponarejanju dokumentov, privlečena za lase, kar bi lahko preveril tudi davčni inšpektor, če nima drugih interesov.

Iz prepisa ali kopije policijskih dokumentov je razvidno, da je Pušnik v času od 4. 4. do 13. 5. 2013 od banke SKB zahteval izpiske prometa na svojih tekočih računih od leta 2003, kar naj bi potrjevalo razloge za sum, da sta z Rotnikom posojilno pogodbo, datirano s 30. 10. 2003, oziroma potrdilo, datirano s 13.12. 2008, pisala 13. 5. 2013, ko sta skupaj pogledala Pušnikove gotovinske dvige. Prav tako naj bi za nazaj napisala tudi dogovor iz leta 2004 ter potrdili iz let 2001 in 2006.

Na vprašanje, zakaj je leta 2013 prosil uslužbence banke SKB, d. d., da mu pošljejo izpisek prometa na njegovem računu celo za deset let, še posebno pa za dvig v višini milijon evrov leta 2006, je odgovoril, da ni pozabil na milijon evrov, ni pa se spomnil dneva, kdaj ga je dvignil, zato je bilo najlaže vprašati bankirja. Izpisek prometa je potreboval zaradi premostitvenega kredita in ker se prej ni ukvarjal s tem, kaj je delal v letih, ko sta z Rotnikom veliko poslovala z gotovino.