Teš 6 – slovenski energetski posel desetletja

Davčna tajnost: nekdanji direktor šoštanjske termoelektrarne Uroš Rotnik s pojasnili o izvoru gotovine ni prepričal KPK.

Objavljeno
04. maj 2014 20.43
Posodobljeno
05. maj 2014 06.00
Vili Einspieler, Celje
Vili Einspieler, Celje
Celje – S projektom Teš 6 se ukvarjajo policija, specializirano tožilstvo, davčna inšpekcija, Komisija za preprečevanje korupcije in tuji preiskovalci. Glede na način izbire izvajalca, pozneje podpisane anekse k osnovni pogodbi, povečanja cene montaže in preplačila delovne sile škoda znaša več sto milijonov evrov.

Po navedbah anonimke, katere avtor se sklicuje na pobude kriminalistov in odredbe sodišča za hišne preiskave, nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku izvora domnevno nezakonito pridobljenega premoženja organom pregona doslej ni uspelo dokazati. Da bi bile lahko obtožbe, ki izhajajo iz nje, kopirane ali prepisane iz policijskih dokumentov, je potrdil tudi vodja celjske kriminalistične policije Damijan Turk.

Rotnik je kot direktor Teša v enajstih letih zaslužil okoli 500.000 evrov neto, čeprav je Dursu, kot izhaja iz kopiranih ali prepisanih dokumentov, v prijavi premoženja razkril, da ima v sefu v eni od poslovalnic bank v Velenju 3,3 milijona evrov gotovine. Rotnik je za Delo izjavil, da v sefu ni imel treh milijonov evrov gotovine in da tega nikoli ni nikjer zapisal, niti v prijavi Dursu leta 2013. Pokazal nam je tudi kopijo prijave, iz katere je razvidno, da je prijavil, da ima v sefu številka 70 v NLB Velenje 300.000 evrov gotovine. Ker gre za davčno tajnost, bo šele čas pokazal, kaj je res in kaj ne. Rotnik je obtožbe, da razpolaga vsaj z delom denarja v višini tri milijone evrov, ki izvira iz plačila svetovalne pogodbe za Teš 6, ki jo je Peter Kotar kot direktor družbe Sol Intercontinental, d. o. o., leta 2006 sklenil s hčerinskima družbama AlstomProm Ltd. in Alstom Switzerland Ltd. francoskega koncerna Alstom, zavrnil kot neresnične. Poudaril je, da ni nikoli prejel nobene provizije v zvezi s posli v Tešu. Kotar je račune pozneje storniral, iz česar naši viri sklepajo, da so bile provizije plačane prek povezanih družb. Na naša vprašanja ni odgovoril.

Kar zadeva obtožbo, da mu je pri ponarejanju poslovnih listin pomagal Bogdan Pušnik, zaposlen v družbi RPM, najem avtomobilov, d. o. o., ki je bil eden izmed ustanoviteljev in zastopnik družbe Medvešek Pušnik, borzno posredniška hiša, d. d., Ljubljana, je Rotnik izjavil, da ne on ne Pušnik nista ponaredila nobenega dokumenta. Da gre za insinuacije, je dejal Pušnik, ki je prepričan, da bo to pred ustreznimi organi tudi dokazal.

Po navedbah naših virov, pri katerih smo preverjali utemeljenost sumov, poskuša Rotnik z davčnim inšpekcijskim nadzorom dokazati, da je s svojimi legalnimi dohodki od leta 2003 do 2010, ko je bil direktor Teša, zaslužil več milijonov evrov, in legalizirati denar, ki bi bil lahko pridobljen s kaznivimi dejanji.

Kot izhaja iz kopije ali prepisa policijskih dokumentov, gre za nezakonito premoženje v znesku najmanj 6,4 milijona evrov, kar je Rotnik zanikal in označil za konstrukt. S pojasnili o izvoru gotovine ni prepričal Komisije za preprečevanje korupcije, ki je predlagala državnemu tožilstvu uvedbo finančne preiskave zavezančevega premoženja.

Uroš Rotnik noče biti grešni kozel za Teš 6

Komisija za preprečevanje korupcije ni mogla ugotoviti natančnega obsega gotovinskega premoženja Uroša Rotnika. Iz dostopnih podatkov izhaja, da je zavezanec v nadzorovanem obdobju razpolagal z gotovino v vrednosti od 980.000 do 3,3 milijona evrov.

V obdobnem poročilu o nadzoru nad premoženjskim stanjem Uroša Rotnika je KPK zapisala, da je znan izvor enega milijona evrov, ki izhaja iz prodaje vrednostnih papirjev, ni pa znan oziroma verodostojno pojasnjen niti obstoj niti izvor preostale gotovine.

Rotniku smo poslali vprašanja po elektronski pošti. Uroš Rotnik je predvideval − ker mu ni znano, da je proti njemu izdana obtožnica −, da izhajajo iz policijskih dokumentov, ki temeljijo zgolj na sumih, ki jih je večkrat ovrgel.

Izkoristili smo njegovo pripravljenost, da nam pokaže vse dokumente, ki jih ima v zvezi s svojim premoženjskim stanjem. Rotnik nam je dal na vpogled svojo lansko prijavo davčnega zavezanca, iz katere je razvidno, da je prijavili le 1,193 milijona evrov gotovine in premoženja v nepremičninah. Ima počitniško hišo v Moravcih v vrednosti 93.000 evrov in počitniško hišo na Krku v vrednosti 175.000 evrov. V njej je še zapisal, da ima v sefu 300.000 evrov, in ne 3,3 milijona evrov gotovine.

Ponarejanje ključnih dokumentov?

Rotnik je dejal, da z Bogdanom Pušnikom nista ponaredila nobenega dokumenta in da je leta 2006 razpolagal z 1,198 milijona evrov, leta 2011 pa z 1,143 milijona evrov. Po njegovih navedbah preiskovalci niso upoštevali, da gre za prenos sredstev iz leta v leto, temveč so sredstva preprosto seštevali, sumljivo pa jim je tudi bilo, ker je bil v glavi dokumentov, ki jih je pridobil od Alte Invest, naziv Medvešek Pušnik, borzno posredniške hiše (MP BPH), zato so pri njem opravili dve hišni preiskavi. Sklenil je z besedami, da je izvor njegovega premoženja dokazljiv in transparenten.

Na naše vprašanje, ali je Durs vpisal zaznambo na njegovo hišo v Šoštanju in ali je blokiral račune, je Rotnik pojasnil, da so mu polovico hiše podarili starši in ob podaritvi zapisali, da je ne sme prodati, dokler so živi, medtem ko tekočih računov na NLB in Abanki nima blokiranih in z njimi normalno posluje. Ker je v davčnem postopku, je Durs zanesljivo vpisal plombo na njegovo polovico hiše.

Ko smo ga vprašali, ali zanika obtožbo, da poskuša z listinami, ki jih je pridobili od Pušnika, skozi davčni nadzor dokazovati, da je imel že leta 2006 več milijonov evrov premoženja, ki ga je zaslužil z legalnimi dohodki, je odgovoril, da s Pušnikom nista nikoli ponaredila nobenega dokumenta, poznata in sodelujeta pa že od leta 1994.

Ali ni res, smo še vprašali Rotnika, da je leta 2005 pri trgovanju z vrednostnimi papirji nakazal na račun pri MP BPH znesek 2,03 milijona evrov, iz računa pa je leta 2012 dvignil oziroma je bilo nakazano na njegove tekoče račune skupaj 1,4 milijona evrov. Rotnik je zagotovil, da na MP BPH leta 2005 ni nakazal gotovine v skupnem znesku najmanj 2,03 milijona evrov. Na ta način je zanikal obtožbo, da je denar pridobil s storitvijo kaznivih dejanj kot direktor Teša in da ga je izročil Pušniku zgolj z namenom, da bi prikril izvor denarja. Na vprašanje, ali je ustvaril izgubo ali dobiček, je odgovoril, da je imel z vrednostnimi papirji od leta 2007 do 2011 izgubo.

Nezakonito pridobljeno premoženje?

Ko smo mu na njegovo željo pokazali anonimko, si jo je skopiral in napovedal prijavo policiji, ker se mu zdi nezaslišano, da iz policije uhajajo podatki iz predkazenskega postopka. Na ta način je posredno potrdil, da navedbe v njej izhajajo iz odločb sodišča za hišne preiskave. Ker mu je anonimka za spoznanje dvignila pritisk, ni potrdil ali ovrgel obtožbe, da je večino denarja dvignil iz svojih računov pri MP BPH šele leta 2012.

Brez odgovora je tako ostala tudi obtožba, da v letih 2003 in 2004 ni posodil Pušniku 3,6 milijona evrov, ker s tem denarjem takrat še sploh ni razpolagal, temveč si je denar pridobil s storitvijo kaznivih dejanj kot direktor Teša. Iz kopije ali prepisa policijskih dokumentov še izhaja sum, da Pušnik ni nikoli Rotniku vrnil oziroma v gotovini v več obrokih izročil štirih milijonov evrov, ki jih je Rotnik pridobil s storitvijo kaznivih dejanj kot direktor Teša v obliki provizij od nezakonitih poslov v škodo Teša.

Ko je Rotnik iz kopije ali prepisa policijskih dokumentov razbral, da ga bremeni, da je pridobil nezakonito premoženje v znesku najmanj 6,4 milijona evrov kot direktor Teša, ni mogel skriti nejevolje, pri čemer je pojasnil, da bodo ljudje verjeli v to neresnico, ker mu očitno samo njegovi najbližji verjamejo, da je delal pošteno. Rotniku je dovolj, da je grešni kozel za Teš 6, v resnici pa je politika, ki ga je odžagala kot direktorja, kriva za podražitev naložbe za 200 milijonov evrov.

Glede anonimke, ki jih je policija med preiskavo prejela že več, je Damijan Turk pojasnil, da z odredbami sodišča za hišne preiskave, ki morajo biti utemeljene, razpolagajo tudi osumljenci in njihovi odvetniki. Da gre za kopijo ali prepis policijskih dokumentov, je sklepal že zato, ker je uporabljena policijska retorika. Po njegovih besedah odredbe niso tajne, ni pa v interesu policije, da pridejo v javnost. Kot je menil, medijska pozornost ne ustreza niti osumljencem.