Predsednik republike je po volitvah potreboval kar 43 dni, da je Boruta Pahorja uradno predlagal za mandatarja. Zato se ni čuditi številnim očitkom, celo iz opozicijskih vrst, o počasnosti sestavljanja vlade.
Predsednik republike Danilo Türk je za mandatarja za sestavo nove vlade predlagal Boruta Pahorja. Novica je bila dolgo pričakovana, a zdaj ko se je vendarle zgodila, niti ni več prava novica. To bi bila le, če bi predlagal koga drugega. Pahor tako rekoč že od dneva volitev deluje kot prihodnji premier, predsednik republike pa je po volitvah potreboval kar 43 dni, da ga je uradno predlagal za mandatarja. Zato se ni čuditi številnim očitkom, celo iz opozicijskih vrst, o počasnosti sestavljanja vlade. Sploh v razmerah svetovne finančne krize in grozeče recesije, ki zahtevajo več kot le opravljanje tekočih poslov, za kar ima pooblastila odhajajoča vlada.
Predsednik republike bi bil nemara nekoliko hitrejši, če bi imel Pahorjeva zagotovila, da je prihodnja vlada sestavljena; Pahor bi mu ta zagotovila laže dal, če v koalicijskih pogajanjih ne bi imel opraviti s Karlom Erjavcem. Ta je sicer predsednik DeSUS, toda stranka kot taka in še posebno njena poslanska skupina za predlaganega mandatarja nista večji oviri pri oblikovanju koalicije. Je pa predsednik Erjavec v zadnjem času izgubil občutek za pravo mero. Zaradi njegovega ravnanja je Pahor zdaj na preizkušnji, saj mora dokazati, da je mislil resno s svojimi obljubami o tem, da pod novo oblastjo ne bo delitve plena in da bo strokovna usposobljenost pomembnejša od politične pripadnosti. Pahor za zdaj v javnih izjavah glede Erjavca stavi na potrpežljivost in strpnost. Zamera pa bo gotovo ostala še dolgo v mandat nove vlade.
Toda vse krivde za počasno sestavljanje ne moremo pripisati samo Erjavcu. V krču ni samo nastajajoča vlada, tudi v parlamentu, ki že ima nove poslance, se le stežka kaj premakne. Zdi se, da za vse bodoče oblastnike velja nekaj takega, kot je predsednik Mercatorjeve uprave Žiga Debeljak dejal o slovenskih bankirjih: zaradi razmer na finančnih trgih se vedejo, kot bi zagledali kobro. V času, ko velja tako rekoč splošni konsenz, da je treba z zamenjavo oblasti pohiteti, so oni kakor uročeni pod težo »odgovornosti za prihodnost«. Morda bo petkova seja državnega zbora, na kateri je pričakovati Pahorjevo izvolitev brez vsakih zapletov, le končala ta urok.