Teže do odpusta obveznosti, laže do premoženja (če je kje skrito)

Poštenim dolžnikom se položaj ne bo poslabšal, za najrevnejše bo postopek hitrejši, za upravitelje pa racionalnejši.

Sat, 13.02.2016, 08:00

Ljubljana – Ministrstvo za pravosodje priznava, da je navdih za novelo insolvenčnega zakona dobilo v nekaterih odmevnih primerih osebnih stečajev, nato pa je skozi široko javno in strokovno razpravo nadgradilo ta institut tako, da je zamejilo njegovo zlorabo, omejilo tveganja nižjega poplačila upnikov in racionaliziralo vodenje postopka. Novosti naj bi začele veljati čim prej in za čim širši krog. Kot poudarja predlagatelj, bo veljal tudi za vse v trenutku uveljavitve zakona odprte postopke, v katerih je sodišče dovolilo, da se začne postopek odpusta obveznosti in določilo preizkusno dobo.

Dregnili so v odpust obveznosti

Posebna implementacijska skupina je pred pripravo besedila novele analizirala statistične podatke o izvajanju prejšnjih dveh novel stečajnega zakona (ZFPPIPP) ter o njunih učinkih na prestrukturiranje gospodarstva in tok osebnih stečajev. Zadnja novela (F), ki je prevalila plačilo predujmov za začetek stečaja na sodišče in s tem olajšala dostopnost osebnega stečaja, je leta 2014 skokovito povečala dotok teh zadev (za 3,5-krat glede na leto 2013) in hkrati pomembno skrajšala trajanje predhodnih postopkov osebnega stečaja (s 45 na lanskih 20 dni). To pomeni, da so se tudi sodišča prilagodila in racionalizirala svoje poslovanje. Za koristno se je izkazala novost, da so o preprostejših zadevah lahko odločali sodniški pomočniki. Skrajšalo se je tudi trajanje glavnih postopkov, vendar so ti, če dolžnik predlaga odpust obveznosti, pogojeni z dolžino preizkusnega obdobja.

 


Predlagana novela (z oznako G) pa se največ ukvarja z odpustom obveznosti v osebnem stečaju, kar je za vsakega stečajnega dolžnika prva in najbolj vroča želja; za poštene in socilano ogrožene edini izhod in možnost za nov začetek, za nekatere pa tudi prilika za zlorabo tega instituta. Kaj vse je zloraba pravice do odpusta obveznosti, kot pravi predlagatelj, ni mogoče taksativno našteti, zato jo definira z generalno klavzulo: odpust obveznosti ni dovoljen, če bi bil v nasprotju z namenom odpusta (ta pa je: poštenemu in vestnemu dolžniku odpustiti tisti del obveznosti, ki jih ni zmožen poplačati iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka ali ki ga lahko pridobi do izteka preizkusnega obdobja). Skratka, pogoji za dosego odpusta bodo poslej strožji kot so zdaj, vestnim in poštenim dolžnikom pa se po pojasnilih predlagatelja položaj ne poslabšuje.

Glavni dizajner - zbornica upraviteljev

Novelo so sooblikovali Višje sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Ljubljani, Zbornica upraviteljev, Obrtno-podjetniška zbornica, Slovensko zavarovalno združenje, BS, GZS in Združenje bank.

Večino novosti, ki so dobile prostor v besedilu, je predlagala Zbornica upraviteljev Slovenije, in sicer na podlagi praktičnih izkušenj upraviteljev. Marko Zaman, predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije, pravi: »Na splošno ocenjujemo, da bo novela ZFPPIPP-G doprinesla k učinkovitejšemu vodenju postopkov osebnega stečaja, da bo odpadlo nekaj nepotrebne administracije, ki povzroča samo stroške v postopkih in da bodo imeli predvsem upniki večje možnosti varovanja svojih interesov v postopkih osebnega stečaja.«

 


Odvetnica Alja Markovič Čas, ki vodi okoli 120 postopkov osebnega stečaja, je za Delo že pred poldrugim letom poudarila, da bi bili špekulanti najbolj kaznovani s tem, da ne bi mogli doseči odpusta obveznosti in torej niti ne bi imeli interesa vložiti predloga za osebni stečaj. Kako pa bo novela, če bo sprejeta, učinkovala na »njene« osebne stečaje? Ravno epohalnih učinkov ni pričakovati, vsekakor pa bo olajšala delo v praznih osebnih stečajih, namreč tam, kjer ni stečajne mase, niti ni verjetnosti, da bi se med preizkusnim obdobjem od koder koli natekla. Za dolžnike, ki so na socialnem robu - in takih je velika večina -, bo lahko predlagala krajše, šestmesečno preizkusno obdobje (doslej je bil minimum dve leti). Stečaji se bodo lahko zaključili prej, stroški se bodo zmanjšali, obseg dela bo znosnejši. Poleg tega ji bo prihranjeno kvartalno poročanje; dovolj bo le eno poročilo na leto oziroma ob kakršni koli spremembi stanja.

 


In zlorabe? Jih bo zaradi novele manj? »To je mišljeno predvsem v zvezi s podaljšanjem obdobja izpodbojnosti s treh na pet let. Osebno malce dvomim, da je nekdo daleč v preteklosti načrtoval, da bo šel čez pet let v stečaj in je tedaj svoje premoženje prepisal na ženo ali otroke. Večji učinek bi imelo recimo podaljšanje časa, v katerem lahko upravitelj izpodbija posle. Sedanjih šest mesecev je po mojih izkušnjah pogosto premalo, zgodi se, da se posli pokažejo kasneje in rok za izpodbijanje zamudimo. To obdobje bi podaljšala na eno leto,« pravi odvetnica.

Finančne posledice pač bodo!

Manj zadovoljni so na ljubljanskem okrožnem sodišču. Njihovi predlogi, ki so bili namenjeni poenostavitvi postopka, predvsem večji odgovornosti upraviteljev, so ostali prezrti. Mateji Dobovšek, vodji tamkajšnjega stečajnega oddelka, pravzaprav sploh ni jasno, čemu so bile potrebne spremembe (ki so dosledno po meri upraviteljev). Če naj bi omejile zlorabe, bi morali izhajati iz analize stanja: za kakšne primere gre, koliko jih je. Teh podatkov pa tudi ministrstvo nima.

Novela je zaradi protitajkunske naravnanosti všečna, nikakor pa ne drži, pravi sogovornica, da ne bo imela finančnih posledic. Medtem se delo upraviteljev racionalizira, bodo imela sodišča obilo novih obveznosti in opravil. Logično bi bilo, da bi se pripad zadev zaradi oteževanja odpusta dolgov zmanjšal, ker tisti, ki vedo, da ne bodo dosegli odpusta, osebnega stečaja ne bi predlagali. A po mnenju sogovornice je takih zanemarljivo malo.

Zakon tudi podaljšuje izpodbojno obdobje. Vendar je tudi primerov, ko pride do izpodbijanja, izjemno malo. Preprosto zato, ker v osebnih stečajih ponavadi ni stečajne mase, torej ni denarja, da bi najeli odvetnike, ki bi vlagali izpodbojne tožbe. Zato podaljšanje obdobja nima posebnega smisla. Če pa bo izpodbijanja pravnih poslov vendarle več, bo to dodatno zasulo sodišča, pravdne oddelke, povečal se bo pripad gospodarskih sporov. Sicer pa bi večino učinkov, ki jih predlagatelj pripisuje novim določilom, lahko dosegli že z doslednim izvajanjem veljavnega zakona.

 


»Za razumevanje problematike je pomembno vedeti, da imamo dve vrsti osebnih stečajev: tiste, ki jih začnejo dolžniki na lastno željo, in one, ki jih predlagajo upniki, dolžniki pa se na vse pretege izmikajo. So pač dolžniki, ki lahko dosežejo odpust, in tisti, ki ga ne morejo. Če se dolžnik upira, moramo izvesti celotni dokazni postopek, od zaslišanj, do izvedencev. Pretežni del stečajev se konča brez razdelitve upnikom, ker praktično ni stečajne mase,« pravi Dobovškova in dodaja: »Vedno se spregleda, da smo mi zadnja faza. Če bi ostale institucije odigrale svojo vlogo, če bi pravna država delovala, zlorabe ne bi bile stvar stečajne zakonodaje.«

 


Prijavi sovražni govor