Tiskane izdaje
Gordana Beltram, direktorica Parka Škocjanske jame (PŠJ) je za Nedelo odgovorila: »Letos se je veliko pisalo o številnih načrtovanih razvojnih posegih na širšem območju PŠJ. Tako državnih kot lokalnih. Nekateri bi lahko ogrozili značilnosti območja, zaradi katerih je bilo leta 1986 vpisano na UNESCO seznam svetovne naravne dediščine. Strokovna javnost kot tudi PŠJ smo pri opozorili, da bi z realizacijo posegov razvrednotili zavarovano območje, vplivali na hidrološki režim in na stanje vodnih ekosistemov ter poslabšali stanje okolja. Pri tem bi zgubili kredibilnost vsi, ki smo zadolženi za ohranjanje tega območja, park, lokalna skupnost in država. Priti na seznam kulturne in naravne dediščine UNESCO je dolgotrajen postopek. Primeri iz tujine kažejo, da je izbris iz seznama tudi mogoč, če so ogrožene kvalitete območja zaradi posegov na zavarovanem, ali v vplivnem območju vpisane dediščine. Postopek zagotovo ni enostaven in je dolgotrajen. V zgodovini Konvencije o kulturni in naravni dediščini (podpisana leta 1972 v Parizu) poznamo le dva primera izbrisa zaradi uničenja ali poškodovanja območja vpisanega na seznam.«
Beltramova je prepričana, da se izbris kar tako zlahka ne bo zgodil in pravi, da si česa takega preprosto ne smemo in ne moremo privoščiti. Območje Škocjanskih jam je bilo vpisano na seznam svetovne dediščine 28. 11. 1986. Postavljene so ob bok Grand Canyonu, Velikemu koralnemu grebenu, Galapagosu, Mount Everestu in s tem dokazujejo, da so naravni pojav izredne svetovne vrednosti. So dejansko vrednota, ki jo priznava in ceni ves svet, zato je skrb za to območje velika zaveza vseh od posameznikov do države.
S tem, ko so jame postale del svetovne naravne dediščine, so se v tem prostoru (prej so bile jame namenjene zlasti turističnemu obisku) začele še mnoge druge aktivnosti. Kot pravi Beltramova sta bila območje parka in javni zavod ustanovljena za ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot ter upravljanje tega območja. Program varstva in razvoja je osnova za aktivnosti, ki med drugim vključujejo raziskovalno dejavnost, izobraževanje in ozaveščanje, vzdrževanje infrastrukture, prezentacijo in prepoznavnost območja ter delo z domačini v zavarovanem območju in vključevanje v aktivnosti v vplivnem območju.Delovanje parka se med drugim odraža v številnih vključevanjih v mednarodne dejavnosti, s čimer pridobiva vse pomembnejšo vlogo pri sooblikovanju kakovostnejšega gospodarskega razvoja, tako znotraj divaške občine kot Krasa in Slovenije nasploh. Leta 1999 so bile Škocjanke jame vpisane na v seznam mednarodno pomembnih mokrišč v okviru Ramsarske konvencije kot podzemno mokrišče zaradi hidroloških značilnosti kot tudi podzemnega naravnega habitata vodnih jamskih živali. Ob prestopu v novo tisočletje je bil park vključen v Mrežo zavarovanih območij v Alpah in v evropsko organizacijo Europarc. Leta 2004 pa je park postal tudi del UNESCO medvladnega raziskovalnega programa Človek in biosfera (MAB), ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območji, kjer se ohranja biotska raznovrstnost in spodbuja trajnostni razvoj območja. Z obnovo objekta Matavun 8 v promocijsko kongresni center bo imel PŠJ tudi možnost za vzpostavitev izobraževalnega UNESCO centra za JV Evropo.
Iz Nedela
