TI: V kohezijskem skladu izgubljeno veliko denarja

Ljubljana – Transparency International Slovenia (TI) je partner v projektu Pakt integritete, s katerim bi evropska komisija rada izboljšala upravljanje javnih sredstev. Gre za projekte, financirane iz evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada.

V TI Slovenia so pripravili priročnik o Paktih integritete in pa vodnik implementacije, s katerim bodo državnim organom in vsem, ki bodo sodelovali pri javnih naročilih, podrobneje predstavili ta projekt. V Sloveniji namreč tega mehanizma doslej nismo poznali, je v pogovoru pojasnil generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.

Kaj sploh je Pakt integritete?

Ideja o Paktu integritete izhaja iz 90. let prejšnjega stoletja in sovpada z začetki delovanja organizacije TI in je mišljena kot orodje za nadzor nad javnimi naročili. Nadzor naj bi opravljali neodvisni nadzorniki iz civilne sfere, ker se tako zagotavlja njihova neodvisnost in samostojnost. Pakt integritete je orodje, ki dejansko zmanjšuje korupcijska tveganja.

Kako to, da ste se šele zdaj lotili tega projekta?

Ideja na začetku ni zaživela, ker tudi v evropski komisiji za to ni bilo politične volje. V zadnjih desetih letih pa obstaja že okoli 300 projektov, pri katerih se ta uporablja. Komisija je namreč ugotovila, da je bilo v zadnjih 15 letih znotraj evropskega kohezijskega sklada izgubljenega veliko denarja. Ocenjeni strošek za korupcijo pri javnih naročilih leta 2010 je v osmih državah EU znašal med 1,4 in 2,2 milijarde evrov oziroma 13 odstotkov denarja za projekte. Zato je bilo treba nekaj narediti.

Kaj pa v Sloveniji?

Tudi pri nas smo bili priča projektom, pri katerih so zaradi slabih nadzornih mehanizmov izginile na desetine ali stotine milijonov evrov. Zdaj imamo na voljo orodje, ki omogoča neodvisen nadzor tudi nad izvedbo projektov in postopkov javnega naročanja, kar precej preprečuje zlorabe in goljufije.

Kako se izvaja Pakt integritete?

Pakt integritete je pogodba, ki jo podpišejo naročnik, ponudniki in neodvisni nadzornik javnega naročila, ki se navsezadnje lahko uporablja tudi za druge oblike naročil, ne samo za javna naročila. S podpisom pogodbe pogodbenice soglašajo, da se tako naročnik kot ponudniki vzdržijo kakršnekoli oblike korupcije med postopkom javnega naročanja in da bodo posredovali vse razpoložljive informacije neodvisnemu nadzorniku.

Ali se nadzor nad javnimi naročili doslej v Sloveniji ni izvajal?

Komisija za preprečevanje korupcije si je že od leta 2007 naprej v svojem akcijskem načrtu prizadevala za vzpostavitev takšne integritete pri javnih naročilih, pa se to nikoli ni začelo uresničevati.

Kakšna je razlika med načrtom integritete in paktom?

Načrt integritete nima zveze s paktom. Načrt je instrument zakona o integriteti in preprečevanju korupcije za zmanjšanje korupcijskih tveganj pri delovanju javnih organov. Pri paktu pa gre največkrat za javna naročila, ni pa nujno. Naročnik in izvajalec se dogovorita, da bo nadzornik spremljal potek javnega naročila kot tudi izvajanje v praksi. Nadzorniku je dovoljeno, da zaposli različne strokovnjake, izvedence za področje, ki ga zajema javno naročilo, ter hkrati pozorno spremlja vse faze postopka in izvajanje pogodbe ter opozarja pogodbenice na morebitne nezakonitosti. Med njegovimi zadolžitvami je tudi priprava rednih poročil, ki so javno dostopna, kot to določajo pravila pakta.

Ali bo pakt integritete postal obvezen pri javnih naročilih?

To so priporočila. Evropska komisija to spodbuja. Države bi morale biti zainteresirane, da bi imele pri črpanju kohezijskih sredstev na voljo celovit mehanizem, ki bi proaktivno preprečeval nepotrebno trošenje davkoplačevalskega denarja pri izvedbi projektov. V času, ko državi že tako primanjkuje sredstev za investicije, je še posebej pomembno, da se vsak evro porabi smotrno in za javno dobro.

Ste vladi projekt že predstavili?

Pogovorov še nismo imeli, ker čakamo, da evropska komisija pošlje dopis na pristojne organe.