Tigrasto krilo na rdeči preprogi

Oblačila predsednice vlade znova razdelila domačo javnost. Pravila ohlapna, a dovolj jasna.

Objavljeno
13. junij 2013 21.54
ITALY-SLOVENIA-DIPLOMACY
Tanja Starič, Anže Božič, notranja politika
Tanja Starič, Anže Božič, notranja politika
Ljubljana – Italija si želi sodelovati pri slovenski privatizaciji, zanima pa se za letališki, poštni in bančni sektor. To je nekaj dni pred odločitvijo slovenskega parlamenta o prodaji prvih petnajstih podjetij verjetno najbolj zanimiva novica z delovnega obiska premierke v Rimu.

Vendar jo je, kot kažejo odzivi zlasti na spletnih portalih, v domači javnosti znova zasenčila precej trivialna tema - izbira garderobe. Bratuškova, sicer diplomirana inženirka tekstilstva, je tudi na srečanju s predsednikoma italijanske vlade Enricom Letto in države Giorgiem Napolitanom pokazala svojo naklonjenost živalskim vzorcem, ki na državniških rdečih preprogah niso običajni.

Obleka in politično sporočilo

»Vse v zvezi z oblačenjem je zasebna zadeva predsednice vlade,« so skopi s komentarji v vladni službi za informiranje, kjer tudi niso razkrili, kdo svetuje Bratuškovi pri izbiri garderobe. A ta trditev ni čisto točna: politiki namreč v tujini predstavljajo svojo državo, tudi z oblačili. Spomnimo: predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je ob podpisu arbitražnega sporazuma s Slovenijo nosila broško v obliki Hrvaške. Borut Pahor in Kosorjeva sta z enakimi barvnimi odtenki oblačil demonstrirala prijateljstvo med državama. Predsednik države Pahor tudi sicer pogosto z oblačenjem pošilja politična sporočila: povezanost z državljani izkazuje z zavihanimi rokavi na srajcah in športnimi oblačili, med volilno kampanjo pa celo z delovnimi uniformami in kombinezoni. In še en znan primer: po osamosvojitvi je takratni zunanji minister Dimitrij Rupel prijateljstvo Slovenije z Nemčijo nakazal tudi z rumenim brezrokavnikom, enakim, kot ga je nosil takratni nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher.

Ženske bolj pod drobnogledom

Mojca Seliškar Toš, svetovalka nekdanjega predsednika republike Danila Türka, pri izbiri oblačil državnikov svetuje premišljenost: »V teh primerih velja, da je manj več. Generalno gledano pa: zadržanost in še enkrat zadržanost.« Pri oblačenju ima vsak svoj prav, a je slog vedno treba prilagoditi funkciji in dogodku, ki se ga državnik udeležuje. Če politik o svoji izbiri ni povsem prepričan, se lahko po nasvet vedno obrne na državno protokolarno službo. »Pri tem smo – na srečo ali smolo – ženske nekoliko bolj pod drobnogledom kot moški, saj imamo več izbire in torej lažje zgrešimo,« meni Toševa.

Med strožje primere pravil oblačenja sodi, denimo, večerja z angleško kraljico, kjer protokol udeležencem odsvetuje nošenje določenih barv, za moške pa je zapovedan smoking. V muslimanskih državah niso zaželeni razgaljena ramena, kratki rokavi oziroma krila in odprti čevlji. V Vatikanu pa sta za ženske obvezna temna obleka in pokrivalo s pajčolanom, kar je včeraj upoštevala tudi naša premierka. »V tujini so pravila oblačenja pogosto tako podrobno izdelana, da si pri nas tega sploh ne znamo predstavljati. Ne gre za bahanje in postavljanje, pač pa za spoštovanje pravil in običajev,« še dodaja Toševa.

Nekdanji novinar in svetovalec za odnose z javnostjo Bojan Brezigar potrjuje, da pri oblačenju državnikov, razen omenjenih izjem, pisanih pravil ni veliko. »A tako kot se na poroki iz spoštovanja do dogodka ali partnerke načeloma ne boste prikazali v kavbojkah, velja tudi na političnem parketu. Takšni obvezni opremi se je včasih reklo zakmašni gvant,« pravi zamejski Slovenec, ki opozarja, da so na modne detajle politikov in javnih osebnosti v Italiji, kjer se je te dni mudila Bratuškova, zelo pozorni. »Opazijo vse. Če nimaš zlikanih hlač, če imaš umazane čevlje, če imaš nogavice napačne barve, če se pas ne ujema z barvo čevljev in še kaj. A so toliko gosposki, da morebitnih spodrsljajev tujih gostov ne bodo javno razglašali, medtem ko so do svojih politikov običajno manj prizanesljivi,« pravi Brezigar.

Dolgo krilo, brez dekolteja

Krilo s tigrastim vzorcem predsednice vlade Italijanov ni vznemirilo, je pa sprožilo plaz polemik doma, podobno kot pred časom čevlji, ki jih je nosila na srečanju s hrvaškim vodstvom. S svojim slogom oblačenja predsednica vlade ne krši protokolarnih pravil, ki določajo - kot je zapisala v svoji knjigi vodja protokolarne službe Ksenija Benedetti -, da morajo predsednice nositi obleko ali kostim z zakritimi rameni in ne prevelikim vratnim izrezom, dolžina krila pa ne sme biti previsoko nad koleni. Morda le nenapisano pravilo, da naj oblačilo na državniških srečanjih ne zasenči vsebine dogodka.