Tivoli v znamenju slovenskih tabornikov

Ne gre le za preživetje v naravi, taborništvo ponuja tudi osebno rast mladih.

Objavljeno
20. april 2013 21.55
Mankica Kranjec, Nedelo
Mankica Kranjec, Nedelo
Ljubljana – Da bi počastili dan Zemlje in dan tabornikov se je v ljubljanskem parku Tivoli danes zbralo okoli 1200 tabornikov iz vse Slovenije. Eden od ciljev delovanja Mestne zveze tabornikov Ljubljana, ki je v prestolnici ena največjih in najštevilnejših mladinskih dejavnosti, je povezovanje med taborniškimi enotami.

Nič čudnega torej, da je za mlade tabornike iz Maribora, Celja, Novega mesta, Kranja, Idrije, Vrhnike, Pokljuke in od drugod pripravila več kot petdeset raznovrstnih delavnic s taborniško, naravoslovno, športno, izobraževalno in kulturno tematiko. Tabornikom so se na 17. Taborniškem feštivalu pridružile nekatere vladne in nevladne službe in organizacije – Slovenska policija, Slovenska vojska, ljubljanski gasilci, Tačke pomagačke, Zavod za gozdove Slovenije, Živalski vrt Ljubljana, Društvo študentov biologije in mnogo drugih, ki so popestrile sobotno dopoldne na tivolskem travniku.

Ne le da se taborniki učijo, kako preživeti v naravi, zakuriti ogenj brez vžigalic, izdelati totem ali vezati vozle, taborništvo je način življenja, ki z vzgojno-izobraževalnim pristopom ponuja osebno rast mladih v fizičnem, čustvenem in duhovnem razvoju.

»Otroke in mlade učimo odgovornosti in samostojnosti ter izkušenj, ki jih lahko uporabijo za življenje. Ponudimo jim tudi kakovostno preživljanje časa v naravi. Tabornikom se najpogosteje pridružijo osnovnošolci, toda starostne omejitve za sodelovanje pravzaprav ni. Taborniki smo prijatelji, zato tudi rodovi sodelujemo med sabo,« je povedala Živa Novljan, ki je ena od vodij taborniškega feštivala in tabornica že dvanajst let. Tabornikom se je pred enim letom pridružil tudi 14-letni Tim Tomaž Štolfa, ki je treniral lokostrelstvo, nato pa se odločil, da bo postal tabornik, ker ima rad naravo in ker se je želel naučiti nekaterih taborniških veščin: »Nad taborništvom sta me navdušila prijatelja in vesel sem, da sem postal del roda Podkovani krap. V enem letu sem se veliko novega naučil in spoznal zelo veliko ljudi. Poleti se bom prvič udeležil tudi taborjenja v Gozdu Martuljku in zelo se ga že veselim, saj je menda vsako leto zelo zabavno.«