»To je nadomestna, in ne tranzitna cesta«

Koper, Izola, Piran – Dars je že sklical sestanek za pripravo odprtja obalne hitre ceste med Koprom in Izolo, a se ga ni udeležil nihče iz treh obalnih občin. Kaže, da ne bo uradnih predstavnikov občin niti na odprtje predora Markovec. »Zakaj bi podprli rešitev, ki pomeni za nas korak nazaj?!« je dejal izolski župan Igor Kolenc.

Minuli ponedeljek sta dva župana (Igor Kolenc in piranski Peter Bossman) in Gašpar Gašpar Mišič, svetovalec koprskega župana, poskušali še enkrat prepričati infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, a brez uspeha. Župani vztrajajo pri svojem, minister pa jim je lahko obljubil le, da se bo posvetoval z vlado. Predstavnikov infrastrukturnega ministrstva ni prepričal niti dokument, ki so ga septembra 2003 poslali z Direkcije RS za ceste v Dars, v katerem pojasnjujejo načrtovano kategorizacijo ceste med Koprom in Izolo. V tem dokumentu je tedanji direktor DRSC Vili Žavrlan zapisal: »Hitrocestna povezava somestij Koper, Izola in Piran ima enak pomen kot hitrocestni povezavi Ljubljane (H3) in Maribora (H2), ki sta v funkciji navezave velikih mest na daljinsko cestno omrežje avtocest brez pobiranja cestnine in kot takšni brez vzporedno kategoriziranih državnih cest. Po gradnji hitrocestne povezave med Koprom in Izolo se kot državna cesta opusti obstoječa priobalna cesta G2-111 med priključkom Semedela in novim priključkom Izola. Na območju med Koprom in Izolo ni predvidena nobena druga vzporedna državna cesta.«

Spremenili sistem

Župan Igor Kolenc je poudaril, da so novo hitro cesto začeli graditi kot nadomestno, in ne tranzitno. Cestninski sistem so spremenili (uvedli vinjete) šele leta 2008, potem ko so za obalno cesto že dobili gradbeno dovoljenje in jo začeli graditi. Če se bo to zgodilo (in vse kaže, da se bo), potem bo izolska občinska Prešernova ulica po 25 letih spet postala državna tranzitna cesta, sedanja priobalna cesta bo ostala cesta in Slovenci ne bodo dobili štirih do petih kilometrov obale za turizem in rekreacijo, kar je bil glavni vzrok za gradnjo nadomestne ceste. Dokaz za to, da gre za »širšo lokalno« cesto s predorom, je to, da je projektirana le do Lucije, kjer se »lokalna« cesta konča in ni predvidenega tranzita mimo Sečovelj.

»Sedanji sistem bo ob konicah povzročil zastoje, saj se bo promet ustavil ob zožitvi ceste na Belvederju, zato bodo promet še bolj preusmerjali tudi skozi Izolo. Te ceste ni mogoče primerjati z drugimi po državi. Druge vzporedne ceste ni bilo predvidene. Vztrajali bomo, podpirajo nas prebivalci in razumni ljudje. Ne drži, da bi radi privilegij. Naj bo ta cesta izvzeta iz sistema obveznega sistema, vsaj dokler ne bo v celoti zgrajena hitra cesta od Kopra do hrvaške meje,« je povedal izolski župan, ki meni, da odločitev ne bi smeli prepustiti le infrastrukturnemu ministrstvu, saj je to kompleksnejše vprašanje, ki ima velik vpliv na gospodarstvo ob morju. Minister Gašperšič je županom povedal, da se na ministrstvu zavedajo razvojnega potenciala in pomena, ki ga ima prostor ob obali, a kljub temu ne morejo mimo zakonodaje, ki določa, da se po dograditvi nove ceste stara državna cesta prekategorizira v regionalno in tako zagotovi povezava med mesti tudi po njej.