»To je šok, katastrofa, nepredstavljivo«

Maribor – Napoved, da v mariborskem mestnem proračunu v naslednjih dveh letih ne bo nič denarja za občinske programe, je v mestu povzročilo silovite odzive. Uresničitev napovedi bi pomenila hud udarec za socialo.

»Če bodo iz proračuna res izpadli programi s področja sociale, bo to katastrofa za mesto,« se je odzval sekretar mariborskega Rdečega križa Alojz Kovačič in opozoril, da bo to še poglobilo socialno stisko mnogih. Po Kovačičevih besedah občina sofinancira različne programe Rdečega križa, denimo letovanje otrok v Punatu, delovanje humanitarnega skladišča, nakupe prehranskih paketov ... Vse to bo ogroženo, opozarja Kovačič. »So se na občini za drugo leto 'dogovorili' tudi, da ne bo nobenih požarov, poplav, plazov in drugih nezgod?« se je vprašal ob tem.

V letošnjem proračunu je bilo za najrazličnejše programe na področju socialnega varstva na voljo 6,1 milijona evrov. Posamezne ustanove morda na prvi pogled resda niso dobile veliko denarja, materinski dom, denimo 43.000 evrov, vendar se je treba zavedati, da je za večino še tako majhna finančna injekcija občine življenjskega pomena. »Samo upam, da to ne drži, kajti če drži, to pomeni, da program ne bo več mogel delovati,« se je na brutalno zategovanje občinskega pasu šokirana odzvala vodja materinskega doma Žanet Mithans.

»Sredstva občine so pomembna ne samo za naše delo, temveč tudi zato, ker ministrstvo zahteva financiranje lokalnih skupnosti, zato da prispeva svoj delež sredstev. Če ni sredstev z občine, tudi ni sredstev z ministrstva. Ne znam si predstavljati, kaj bo to pomenilo za mesto, za ljudi, revščina je obupna, hišo imamo polno,« opozarja Mithansova, ki si sploh ne more zamisliti, da bi devet žensk in dvanajst otrok, ki nimajo kam, postavili na cesto.

»To je totalni šok. Nimam besed, katastrofa, nepredstavljivo,« skoraj ni mogel priti do sape sekretar Zveze prijateljev mladine Maribor Božo Raušl. »Naši programi so močno odvisni od sodelovanja občine. Čeprav ni edina, ki prispeva, pa daje temelje, da lahko programi tečejo.«

Po Raušlovih besedah imajo prek javnih del zaposlenih dvanajst ljudi in brez njih vsi programi ne bi mogli teči, saj jim prav oni dajejo dodano vrednost, še zlasti, ker se število otrok v najrazličnejših delavnicah povečuje. In potem so še letovanja otrok in mladine, ki si brez subvencije ne morejo privoščiti skoka v morje ali oddiha v hribih, za kar je občina letos namenila 130.000 evrov: »Malo je tistih, ki bi si lahko privoščili polno ceno,« opozarja Raušl.

»Gospoda župana sem takoj, ko je bil izvoljen, opozoril, da je taktika zategovanja pasu edina, ki lahko mesto dolgoročno pelje naprej in ga naredi uspešnega, a se je njegova skupina odločila za taktiko trošenja in ta taktika je kratkega roka,« je kritičen mestni svetnik SD Metod Dolinšek. Po njegovem prepričanju gre pri vsem skupaj za manever, ki bi lahko sprl različne družbene skupine, če bi, denimo, ena nekaj dobila, druga pa ne. Poleg tega meni, da na občini ne morejo reči, da ne bodo več delali, ker ni denarja: »Takšnega odgovora ni. Občina ima naloge, ki jih mora opravljati.«

Da so razmere resne, je bil jasen direktor občinske uprave Damjan Lah. »Ne moremo se pogovarjati o cestah, investicijah, ampak o kruhu za občane. Ne jemljemo več bogatim, ampak revežem, ki morajo preživeti,« je dejal Lah. Med rešitvami za izboljšanje občinskih financ je navedel nekaj ukrepov, o katerih mu je jasno, da med ljudmi ne bodo priljubljeni: dvig cen komunalnih storitev, ki jih občina ni podražila vse od leta 2004, sprejetje odloka o meteornih odpadnih vodah, ki bi občini navrgel 1,7 milijona evrov na leto, uveljavitev ekonomske cene za varstvo otrok v vrtcih oziroma ukinitev občinskega subvencioniranja varstva otrok in reorganizacijo mestne uprave.

Stroške zadnje bi Lah zmanjšal kar za polovico, zdaj so razmere po njegovem tako resne, da jim lahko zmanjka za toaletni papir. Poleg tega lahko občina pospeši prodajo svojega premoženja in na ta račun iztrži nekaj milijonov evrov. Manevrskega prostora za dodatno zadolževanje skoraj ni več oziroma bi to le še poslabšalo finančne razmere, meni Lah.

Župan Andrej Fištravec je bil danes zelo redkobeseden, del krivde za težke finančne razmere pa je po njegovem tudi na državi, ki je znižala povprečnino, ki jo plačuje občinam.

»Od začetka gospodarske krize se vse javnofinančne blagajne spopadajo z zmanjševanjem prihodkov. Proračuni občin so doslej krizo občutili precej manj kot druge javne blagajne,« so se odzvali z ministrstva za finance. To v sklopu ukrepov, s katerimi bi lahko pripravili državni proračun za leto 2015 v zastavljenih okvirih, predvideva tudi ukrepe za zmanjšanje prihodkov občin. Pogajanja o ukrepih, ki bodo hkrati znižali tudi obveznosti občin, še potekajo, so sporočili.

»Predlagano znižanje primerne porabe nikakor ne bo ogrozilo financiranja obveznih nalog občin,« trdijo na ministrstvu. »Mestna občina Maribor je doslej za financiranje zakonskih nalog porabila veliko več, kot je znašala njena primerna poraba. Tudi če bo za obvezne naloge v prihodnjih letih namenila nekoliko manj, ob racionalni porabi denarja to ne bi smelo ogroziti nobene funkcije ali programa, ki spada med obvezne naloge na področju šolstva, sociale, kulture, gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti občine.«