Tiskane izdaje
Ljubljana – Tako stavkovni odbor Slovenske filharmonije kot njeno vodstvo sta v zadnjih dneh pričakovala odločno ukrepanje ministra za kulturo, Tone Peršak pa je v današnjem pogovoru za Delo še vedno verjel, da bi v Slovenski filharmoniji vsa vprašanja lahko rešili z ustrezno mero strpnosti in dialogom.
A ko je bil pogovor z ministrom že opravljen in je minister odšel na sejo komisije državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri so razpravljali prav o stanju v Slovenski filharmoniji, je STA objavila informacijo, da je minister na seji sporočil, da sta se z direktorjem Slovenske filharmonije Damjanom Damjanovičem dogovorila, da bo 1. julija direktor zamenjan. O tem minister le nekaj ur pred tem ni povedal ničesar.
Razpis za direktorja naj bi, kot je poročala STA, po Peršakovih besedah objavili v dveh tednih. To bi pomenilo, da lahko novi direktor 1. julija 2017 nastopi samo, če bi Damjanovič pred objavo razpisa odstopil. Še med sejo nam je Damjanovič informacijo zanikal, češ, da sta se z ministrom domenila le o datumu objave razpisa za direktorja filharmonije, ki mu mandat poteče prihodnje leto. Razpis naj bi bil objavljen 1. julija, in sicer za novo mandatno obdobje, Damjanovič pa da nikakor ne odhaja. Po seji pa direktor Slovenske filharmonije po nasvetu odvetnika ni več želel dajati izjav.
Tudi ministra smo seveda želeli naknadno vprašati, kaj se je pravzaprav zgodilo, kdaj se je z Damjanovičem dogovarjal o prenehanju njegovega mandata, ali glede na zahteve stavkajočih potekajo tudi pogovori z dirigentom Urošem Lajovicem, predvsem pa, kaj se je minister glede na nasprotujoče si informacije z Damjanovičem v resnici dogovoril. Odgovorov nam ni uspelo dobiti, saj je bil minister nedosegljiv. V nadaljevanju objavljamo torej pogovor, ki je nastal z njim še pred petkovo sejo.
Ali je po mnenju ministrstva za kulturo stavka članov orkestra Slovenske filharmonije zakonita?
O tem obstaja dvom, kajti po nekaterih kompetentnih pravnih mnenjih ni zakonita, po drugih, tudi kompetentnih, pa je tako legitimna kot legalna. Skratka, kot že pregovorno, se pravna mnenja razlikujejo.
Če se izkaže, da stavka ni zakonita, kdo bo kril stroške izpada dohodkov? Davkoplačevalci?
Če bi bil sprožen resen spor v zvezi s tem in bi o tem razsojalo sodišče, bi bilo to vsekakor zelo tehtno vprašanje. Sam upam, da se bodo sporna vprašanja uredila brez tovrstnega razčiščevanja in zaostrovanja.
Vsi so čakali na potezo ministra, vi pa ste na ta pričakovanja odgovorili z napovedjo revizije poslovanja Slovenske filharmonije, in to kljub temu da sta svoje že opravila tako računsko sodišče kot protikorupcijska komisija. Opozorila sta na manjše nepravilnosti, medtem ko večjih kršitev nista zaznala. Kaj pravzaprav pričakujete od izsledkov te revizije?
Kot je znano, se je stavka oziroma so se stavkovne zahteve vsaj sprva v celoti nanašale na vodstvo javnega zavoda, torej na direktorja Damjana Damjanoviča in svet Slovenske filharmonije ter na šefa dirigenta, gospoda Uroša Lajovica. Šele v zadnjem času so se pojavile zahteve, ki se nanašajo na pristojnosti ministra. V dveh primerih je potrebna sprememba ustanovitvenega akta. To bomo predlagali, ker gre v enem primeru za vprašanje, ki ga zakon že tako ali tako rešuje, v ustanovitvenem aktu Slovenske filharmonije pa še ni tako urejeno. V drugem primeru pa gre za zahtevo, ki je glede na to, da gre za javni zavod s področja umetnosti, po mojem mnenju povsem normalna, namreč, da se direktor pred imenovanjem šefa dirigenta posvetuje z orkestrom.
Kar zadeva zahteve po razrešitvi direktorja, pa je treba povedati, da lahko minister razreši direktorja iz štirih razlogov. Stavkajoči so zahtevali razrešitev iz enega od teh razlogov in mi po e-pošti poslali določene trditve o domnevno spornem poslovanju gospoda direktorja. Zato sem naročil revizijo, ki se nanaša na obdobje po letu, v katerem je poslovanje Slovenske filharmonije revidiralo računsko sodišče. Protikorupcijska komisija pa v osnovi preverja druge zadeve.
Koliko bo revizija stala?
Nič. Razen deleža v sredstvih, ki so namenjena za plačo revizorke, zaposlene na ministrstvu.
Glede na to, da je Slovenska filharmonija po svojem institucionalnem statusu javni zavod nacionalnega pomena, tako kot, denimo, ljubljanska Drama, Moderna ali Narodna galerija, me zanima, v čem vidite posebnost filharmoničnega ansambla v primerjavi z igralskim ansamblom Drame ali Opere oziroma kustosi v galerijah? Zakaj bi imel več pristojnosti od drugih?
Ne obljubljam jim nič takega, do česar, po mojem mnenju, nimajo pravice tudi člani ansamblov v Drami in drugih gledališčih. Število možnih članov svetov zavodov iz vrst zaposlenih določa oziroma omejuje zakon in v Slovenski filharmoniji ta možnost ni bila v celoti izkoriščena. Po drugi strani pa sem prepričan, da tudi direktorji oziroma umetniški vodje gledališč vsaj deloma upoštevajo mnenja ansamblov o režiserjih, ki jih angažirajo.
Kako vidite dogajanje v Slovenski filharmoniji v kontekstu dolgoletnih napovedovanj novega kulturnega modela?
Seveda tudi takšni zapleti dodatno spodbujajo razmisleke o prihodnji ureditvi položaja javnih zavodov na področju kulture.
Če bo razplet filharmonične zgodbe na koncu dejansko odstavitev ali celo odstop direktorja, sveta zavoda in dirigenta, ali se ne bojite, da boste s tem odprli Pandorino skrinjico?
Upam, da ne. Razmere v vsakem javnem zavodu so nekoliko specifične, precej odvisne tudi od medsebojnih odnosov in sposobnosti vpletenih akterjev za dialog. Še vedno menim, da bi tudi v Slovenski filharmoniji v bistvu vsa vprašanja lahko rešili z ustrezno mero strpnosti in dialogom. Zdaj najbrž v celoti res ne več, zato se mi zdi, kajti podoba nikakor ni črno-bela, da se je treba najprej dogovoriti, kako pripeljati do konca tekočo sezono, in doseči kompromis, ki bo omogočil normalen začetek in izvedbo prihodnje sezone.
Kaj pa menite o dejstvu, da je član strokovnega sveta Slovenske filharmonije, ki podpira stavkajoče in ki je tudi ministru predlagal razrešitev direktorja, objavil svoje mnenje o dogajanju v enem izmed slovenskih časnikov, pri čemer pa bralcu ne on ne uredništvo nista razkrila njegove vpletenosti v delovanje Slovenske filharmonije pa tudi ne tega, da je obenem tudi predsednik strokovne komisije za glasbo na ministrstvu za kulturo?
Če ste opazili, se zelo vzdržujem tega, da bi komentiral izjave kogarkoli od vpletenih, ker so bolj ali manj vse izrečene z velikim čustvenim nabojem. Velja tudi za nekatere komentarje in bodice na moj račun, ki morda prihajajo tudi od koga od vpletenih. Zame je ključno, ali so se še pripravljeni in sposobni pogovarjati in pogovoriti o tem, kako zagotoviti delo javnega zavoda in s čim manj škode in »krvi« razrešiti medsebojna razmerja. Seveda z zavestjo vseh in vsakega o lastni soodgovornosti za posledice vsega tega dogajanja.
