Topla voda zadržuje višje plače

Celje – Čeprav bo država polne koncesnine za uporabo termalne vode začela zaračunavati šele leta 2019, kaže, da bodo te presegle možnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Tako vsaj trdijo v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGT) in opozarjajo, da to kljub povečevanju uspešnosti v domačem turizmu onemogoča zvišanje nizkih plač zaposlenim v toplicah.

Ko je vlada leta 2015 po več letih odlaganj začela dodeljevati koncesije za uporabo termalne vode, so tudi v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč v Celju in v nekaterih zdraviliščih opozarjali, da višina koncesnin ne bi smela preseči odstotka njihovih letnih prihodkov. Koncesnine za lansko leto, sicer še znižane na 30 odstotkov končnih, bodo marsikje presegle odstotek letnih prihodkov, ponekod celo za nekajkrat.

Za koncesnine največ odstotek letnih prihodkov?

»Ob predpostavki, da je treba plačati koncesnino v celoti ter skupaj z vodnim povračilom, bi Terme Dolenjske Toplice plačevale 1,43 odstotka, Terme Šmarješke Toplice 1,66 odstotka, Terme Lendava 3,6 odstotka, Terme 3000 Moravske Toplice 3,8 odstotka in Terme Zreče kar 3,92 odstotka letnih prihodkov,« pravi generalna sekretarka SGT Karmen Leban. Ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen zato pozivajo, naj uredbo z izračuni koncesnin spremeni tako, da nobeno zdravilišče ne bo plačevalo več kot odstotek letnih prihodkov. Po isti uredbi je namreč za polovico znižala koncesijske dajatve za proizvajalce v kmetijstvu, ki termalno vodo uporabljajo za ogrevanje.

Zakaj se sindikat ukvarja s koncesijami? Ne gre samo za to, da je po trditvah Lebanove ministrica Majcnova delavcem v zdraviliščih zagotovila, da koncesnine ne bodo presegle odstotka letnih prihodkov in da zaradi njih ne bodo ogroženi poslovanje podjetij, delovna mesta in plače zaposlenih. SGT od delodajalcev zahteva zvišanje najnižjih osnovnih plač in plač nosilnim poklicem ter zvišanje letošnjega regresa. »Plače v gostinstvu se kljub boljšim rezultatom poslovanja niso zvišale že pet let. Povprečna plača je 743 evrov neto, in to za povprečno 210 opravljenih ur na mesec,« pojasnjuje Lebanova.

Če bo ministrica ugodila teh zahtevu, sindikat od delodajalcev pričakuje, da bodo prihranjena sredstva porabili za stimulacijo zaposlenih.