Tiskane izdaje
Celje – Člani Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) bodo letos morali plačati malo več kot 1,08 milijona evrov vodnih nadomestil za nazaj in še 1,2 milijona evrov koncesnin za rabo termalnih voda v letu 2016. Postopno zviševanje koncesnin do polnih, ki bodo uveljavljene leta 2020, ne bo ogrozilo likvidnosti zdravilišč.
V SSNZ s sedežem v Celju je vključena večina slovenskih zdravilišč, štirinajst, zato je kot najbolj reprezentativen pogajalec zdravilišča pred ministrstvom za okolje in prostor ter ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo zastopal vse od lani, ko so bili objavljeni in nato letos uveljavljeni pogoji za izračun koncesnin za rabo termalne vode.
Direktor SSNZ Iztok Altbauer pravi, da so za finančne obremenitve posameznih družb na podlagi natančnih lanskih podatkov o načrpanih količinah vode za izračun vodnega nadomestila za leti 2014 in 2015 ter na podlagi pogodb za koncesnine za letos pripravili interni modelni izračun. Pri tem so upoštevali, da bo letos treba plačati le 60 odstotkov polnih koncesnin, prihodnje leto 70 odstotkov in tako vse do leta 2020, ko bodo zaračunane polne koncesnine.
»Izračuni kažejo, da so koncesnine za leto 2016 od 0,2 do 2,1 odstotka čistih prihodkov posameznih zdravilišč, če to primerjamo s celoletnim podatkom za leto 2015 iz bilanc stanja in čistih prihodkov družb. Po štirih letih bi bila ta finančna obremenitev, merjeno z rezultati poslovanja zdravilišč iz leta 2015, od 0,4 do 3,5 odstotka čistih prihodkov,« pravi Altbauer.
Člani SSNZ bodo morali plačati 1,2 milijona evrov koncesnin za rabo termalnih voda za leto 2016. Foto: Tadej Regent/Delo
Plačevali bi v obrokih
Prav zaradi izračunov so SSNZ in zdravilišča spet začeli pogovore z ministrstvom za gospodarstvo. Altbauer pravi: »Naši argumenti so bili sprejeti z določenim razumevanjem. Ob koncesninah za leto 2016, ki so plačljive v dveh obrokih, zapadejo namreč v enkratno plačilo tudi vodna nadomestila za leti 2014 in 2015. Zato smo zaradi težav z likvidnostjo v posameznih družbah zaprosili za možnost obročnega plačila teh obveznosti. Ugoditev naši prošnji pričakujemo jeseni.«
Zdaj se v SSNZ in tudi termalnih zdraviliščih, ki niso članice skupnosti, lotevajo še zahtevnejše naloge. Skupaj bodo začeli iskati rešitve (predvsem tehnične) in pripravljati projekte za vračanje izrabljenih termalnih neonesnaženih voda v podzemlje.
Po formuli za izračun koncesnine si namreč zdravilišče napovedano količino odjema in na podlagi tega izračunano višino koncesnine lahko zmanjša za do 80 odstotkov.
Od oktobra lani, ko je Altbauer opozarjal na previsoke koncesnine, ki naravna zdravilišča lahko spravijo v izgube in stečaje, je torej zdaj napoved manj katastrofična. Pravi: »Menimo, da so bili narejeni pomembni koraki pri upoštevanju naših argumentov, ki bodo ob sprejetju lahko bistveno olajšali finančne obremenitve termalnih družb, še najbolj v severozahodnem delu države.«
