Grosupeljski komunalci so smetem napovedali vojno.

Grosuplje − Do konca preteklega leta je Javno komunalno podjetje Grosuplje (JKPG) vsa gospodinjstva v grosupeljski občini opremilo z zelenimi zabojniki z rumenim pokrovom, v katere občani odlagajo odpadno embalažo. Grosupeljska občina se je vpisala med tiste, ki želijo močno zmanjšati odlaganje mešanih odpadkov na deponijo.

Grosupeljski komunalci so smetem napovedali vojno. Pilotni projekt popolnega ločevanja odpadkov na izvoru so začeli uresničevati januarja lani na Cikavi in v blokovskem naselju Sončni dvori v Grosupljem. Ker so bili rezultati zbiranja odpadne embalaže zelo spodbudni, so projekt razširili na celotno grosupeljsko občino, Ivančno Gorico, Višnjo Goro, Šentvid pri Stični in Videm, letos pa bodo vanj vključili še preostalih 157 naselij v ivanški in dobrepoljski občini. Do konca leta bo vseh 12.000 gospodinjstev (38.156 prebivalcev) iz treh občin vključenih v projekt, njihova dvorišča pa bodo krasili 240-litrski rumeno-zeleni zabojniki, ki simbolizirajo pomlad, praznili pa jih bodo na 14 dni.

Direktor JKPG Tomaž Rigler pravi, da so lani zbrali skoraj trikrat toliko odpadne embalaže kot leto prej, količina mešanih komunalnih odpadkov pa se je prepolovila. Na deponijo v Špaji dolini so odložili 7500 ton mešanih odpadkov, kar je za 25 odstotkov manj kot leta 2010, do konca tega leta pa želijo delež še izboljšati. Takšnega rezultata zagotovo ne bi dosegli brez doslednega ločevanja odpadkov v gospodinjstvih. V Prapročah, rojstnem kraju pisatelja Louisa Adamiča, nam je njegova daljna sorodnica Antonija Adamič povedala, da odkar ima pred hišo zabojnik z rumenim pokrovom, vestno razvršča odpadke, saj je pred tem vse končalo med mešanimi odpadki. Ekološki otok, kamor bi bilo treba odpeljati odpadno embalažo, je v sosednji vasi Gatina in tja zdaj odpelje le papir in steklo, kadar se ju nabere dovolj. Tudi Mariji Ribič iz Spodnjega Blata je všeč, da ji v teh sibirskih dneh odpadne embalaže ni treba nositi do ekološkega otoka. Pogreša pa zabojnik za steklo in papir, saj ti dve surovini ne spadata med embalažo. Podobne pohvale na račun grosupeljskih komunalcev je bilo slišati na Polici. Ljudje so prav tako zadovoljni, ker jim zabojnikov (25 evrov) ni bilo treba plačati iz svojega žepa, saj jih je kupila občina, brezplačno pa so jih dostavili komunalni delavci. Rigler je povedal, da so z zabojniki za embalažo opremili tudi vsa romska naselja, in prav prebivalci v romskem naselju Oaza so po njegovih besedah dober zgled ločevanja smeti za vse, medtem ko se v romskih naseljih Za smrekcami (Smrekec) vzhod in zahod še malce učijo. Pri stanovanjskih hišah so rezultati ločenega zbiranja izjemno spodbudni, pravi sogovornik, medtem ko se bodo morali v večstanovanjskih stavbah (blokih) še potruditi, saj se pri kontrolnih pregledih še vedno najdejo nepravilno odloženi odpadki, tudi hrana in celo prašičja koža. »Na takšne prekrške bomo nekaj časa še opozarjali, v skrajnem primeru bodo pristojne službe neodgovorne tudi kaznovale,« napoveduje prvi človek JKPG.

Napol prazni zabojniki za mešane odpadke pa še ne bodo šli v pozabo, saj se v njih zbirajo plenice, mesni ostanki kuhinjskega odpada, izdelki za osebno higieno nežnejšega spola, odslužena obutev in oblačila ter preostali tekstil, igrače, vreče iz sesalnika, zamaščene krpe in papir, živalski iztrebki ter druga odpadna krama, ki se je ne da ločeno zbirati. In v kateri zabojnik sodi uporabljen kondom? Po mnenju Riglerja v zabojnik z rumenim pokrovom, a brez vsebine.