Tiskane izdaje
Ljubljana – Specializirano državno tožilstvo bo poskušalo vrhovno tožilstvo prepričati, da v zadevi Farmacevtka vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Tudi če bo vrhovno tožilstvo to storilo, je odločitev višjega sodišča o uničenju dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem, pravnomočna.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je prepričan, da je okrožna tožilka Blanka Žgajnar, ki zaradi domnevnega jemanja podkupnine v zadevi Farmacevtka preganja ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ravnala skladno z dosedanjo sodno prakso, in je izrazil upanje, da se bo s takšnim stališčem strinjal tudi državni zbor, ki bo na pobudo NSi odločal o avtentični razlagi tistih dveh členov zakona o kazenskem postopku, ki sta že prej privedli do razhajanj med sodiščem in tožilstvom glede njunega razumevanja.
Šketa: Še so možnosti
Po odločitvi višjega sodišča v Ljubljani je zdaj jasno, da Žgajnarjeva v nadaljevanju kazenskega postopka proti Jankoviću ne bo mogla uporabiti dokazov iz prisluškovanj, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Šketa je sicer poudaril, da je postopek v tem primeru še odprt in da v poznejših fazah še obstaja možnost uporabe različnih pravnih sredstev.
»Ne le zaradi jasnih določb zakona o kazenskem postopku, ki omogočajo uporabo dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, tudi po izteku dveletnega instrukcijskega roka, ampak tudi zaradi ustavnega načela enakosti pred zakonom, takšna odločitev ne bi smela obveljati,« je dejal prvi človek tožilstva. Iz aktivnosti državne tožilke, ki so potekale znotraj tega roka, je jasno, tako pravi Šketa, da je tožilka nameravala nadaljevati kazenski pregon. »V konkretni zadevi smo zato prepričani, da se gradivo, pridobljeno z zakonito izvedenimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, sme uporabljati kot dokaz v kazenskem postopku,« je poudaril generalni državni tožilec.
Klemenčič na strani tožilstva
Na specializiranem državnem tožilstvu, katerega članica je Žgajnarjeva, so napovedali, da bodo na vrhovno državno tožilstvo v zvezi z odločitvijo višjega sodišča podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, saj da gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti.
Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič – ta je pred časom podprl tožilsko razlago zakona o kazenskem postopku in ne sodniške – so ocenili, da bo odločitev višjega sodišča v Ljubljani močno vplivala na kazenski pregon zahtevnih oblik kriminalitete. Ministrstvo se glede tega strinja z vrhovnim državnim tožilstvom, ki je opozorilo na posledice morebitne zavrnitve pritožbe in prav tako podpira avtentično razlago zakona, ki so jo predlagali v NSi. Ta je v prid tožilskemu razumevanju zakona.
Janković
Ljubljanski župan se je na odločitev višjega sodišča sicer odzval s kritiko Žgajnarjeve in opozoril, da v petih letih, od prve hišne preiskave, v zvezi s postopki proti njemu, ni vložila niti ene obtožnice. Očital ji je zlorabo položaja in nestrokovno opravljanje dela.
Tožilka Žgajnarjeva po Jankovićevih besedah v vsem tem času namreč ni vložila niti ene obtožnice. »Očitno je niti ne more,« je dejal, saj da so ovadbe proti njemu »domišljijski spisi«. Navedel je, da je odločitev višjega sodišča o izločitvi dokazov v zadevi Farmacevtka že deseta odločitev njemu v korist v različnih postopkih.
Proti Jankoviću sicer poteka še več drugih postopkov, v nekaterih naj bi bilo dokazno gradivo prav tako pridobljeno z omenjenim prisluškovanjem.
