Tiskane izdaje
Maribor – Povsem nepričakovano se je razpletla razvpita afera z mariborski radarji, katere posledica so bili burni protesti, vzpodbujeni prek družbenega omrežja facebook, ter odstop takratnega župana Franca Kanglerja. Tožilstvo je obtožni predlog zoper Kanglerja in soobtožene umaknilo.
»Sam sem takrat kot župan odstopil, da pride resnica na dan. Danes je prišla resnica na dan, bila je to gonja proti meni in verjetno gonja proti takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši, da pride do političnih sprememb v Sloveniji,« je odločitev komentiral Kangler. Takšnega sodnega razpleta sicer ni pričakoval, zato so se mu, ko je slišal, da tožilka Katja Arnuš umika obtožni predlog, celo orosile oči.
Ogenj v strehi
Radarji so ljudi na ulice pognali jeseni 2012, ravno takrat je bil Maribor evropska prestolnica kulture. Ko je postalo jasno, da sistem, ki ga je v okviru javno zasebnega partnerstva postavila družba Iskra Sistemi, dnevno zabeleži na tisoče prekoračitev hitrosti, občina pa bi s pobranimi kaznimi financirala posodobitev semaforskega sistema, je počilo. Nekaj radarjev je zagorelo, množični protesti so se stopnjevali, najhuje je bilo na 3. mariborski vstaji, ko je policija aretirala 119 ljudi. Kmalu zatem je Kangler odstopil.
Bivši župan zdaj meni, da je do nemirov prišlo, ker javnost ni bila pravilno informirana. »Vesel sem, da je danes tožilstvo prišlo do spoznanja. Prepričan, da bom tudi v drugih zadevah dokazal nedolžnost. Žalostno pa je, da me sodišče že pet let muči, hodim iz obravnave na obravnavno, ne morem opravljati svoje službe, čeprav večina sodnikov ve, da skozi rešeto višjega ali vrhovnega sodišče te zadeve, ki mi jih očitajo, ne bodo šle.«
Brez dokazov
V radarski zgodbi mu je tožilstvo naprtilo zlorabo uradnega položaja ali pravic. Tožilka je dolgo vztrajala, da je postopek javnega naročila in izvedbo javno-zasebnega partnerstva izpeljal na način, ki je ustrezal podjetju Iskra Sistemi.
Šele tik pred koncem, ko so bile na vrsti zaključne besede, je sklenila, da dokazni postopek ni potrdil dokazov in navedb v obtožnem predlogu. Res je, da je bil Kangler odgovoren za delovanje občine, vendar ima ta ustrezne strokovne službe, ki so pripravile dokumente, on pa ni ničesar počel naklepno, je pojasnila. Enako je postopek pokazal tudi glede trojice soobdolženih, Vilija Eisenhuta, šefa občinskega urada za komunalo in promet, Tomaža Vrčka iz Iskre ter Boštjana Ferka iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, ni obremenil nihče.
»Moram pohvaliti državno tožilstvo, da je samo spoznalo neutemeljenost obtožbe,« je bil po umiku obtožnega predloga zadovoljen Marko Bošnjak, odvetnik Franca Kanglerja. Tudi če bi tožilka vztrajala do konca, se primer drugače, kot se je, ne bi končal, je prepričan.
»Župansko funkcijo sem opravljal korektno, spoštljivo, predvsem pa zakonito. Ne vem pa, kdo se bo opravičil mojemu otroku, da je njegov oče gorel v Mariboru, da so nekatere lutke visele v Mariboru, da so tudi nekateri pisatelji sodelovali pri zažigu lutke z obrazom Franca Kanglerja. Nihče ni takrat protestiral, da gre za hudo zlorabo javnosti, kaj šele, da je šlo za sovražna dejanja, sovražni govor,« je bil po sodbi zadovoljen in hkrati nekoliko razburjen Kangler.
Ta sodni proces se, za razliko od katerega drugega, ni vlekel v nedogled. Okrajni sodnici Tanji Husar se je celo tako mudilo, da je nekaj obravnav razpisala med lanskimi sodnimi počitnicami, ki pa jih je zatem le preklicala. Sojenje se je tako začelo v začetku oktobra in sodišče je zaslišalo osemnajst prič. Kanglerja in soobtoženih, ki da so bivšemu županu pomagali, ni obremenil nihče. To je v obrazložitvi umika obtožnega predloga poudarila tudi tožilka Arnuševa.
»Obrazložitev je bila zelo izčrpna in zelo pomembna, po mojem prepričanju tudi za nekatere druge postopke zoper Kanglerja. Tudi v nekaterih drugih postopkih mu očitajo, da je predlagal mestnemu svetu sprejem določenih odločitev in da je to pač kaznivo dejanje. No, danes pa je tožilstvo zelo jasno povedalo, da ima mestni svet vso suvereno pravico, da se odloči drugače, kot župan predlaga. Tako sam predlog seveda ne more biti nikakršno kaznivo dejanje,« je dejal odvetnik Bošnjak.
Rdeča luč za radarje
Jedro afere izvira v predlogu Iskre, da bi si ta investicijo v nov semaforski sistem poplačala iz prometnih prekrškov. Na občini so se s tem strinjali, vrednost projekta je s 5,6 poskočila na skoraj 30 milijonov evrov, takšno spremenjeno ponudbo pa je potrdil tudi mestni svet.
A ko so radarji začeli masovno beležiti prekoračitve hitrosti, je prišlo do upora meščanov in posledično zamenjave oblasti v mestni palači. Vajeti je prevzel Andrej Fištravec, ki je radarski sistem takoj formalno ugasnil.
Direktor Iskre Sistemov Dušan Šešok tega ni mirno požrl in je zagrozil z astronomskim zahtevkom v višini neverjetnih 761 milijonov evrov. Kasneje se je precej potegnil nazaj in vložil zgolj tožbo za 12,8 milijona evrov, medtem ko poskuša Mestna občina Maribor po sodni poti dokazati, da je pogodba z Iskro nična.
Odškodnina le 13 milijonov
»Verjamem da bomo to tožbo dobili. Upravičeni smo do zneska, ki ga zahtevamo. Partner se pogodbe ni držal in posledično je jasno, da imamo določen zahtevek. Center vodenja stoji, določene semaforje smo tudi postavili,« pravi Šešok. Še danes je prepričan, da je njegova družba upravičena do gromozanske odškodnine, vendar se zaveda, da v Sloveniji ne bi bila nikoli dosojena, zato občino toži le za slabih 13 milijonov evrov.
To, da se je na zatožni klopi znašel njegov uslužbenec Tomaž Vrčko, je Šešok označil za žalostno dejstvo: »Tukaj ni bilo nobene korupcije.« Meni, da je tožilstvo to vedelo že od vsega začetka, a je delovali v ihti, značilni za našo državo. »Verjamem pa, da je kdo malce razočaran v tej Sloveniji, vključno z mediji.«
Obračun z organi pregona
Nad organi pregona, zlasti policijo, je imel že med sodnim procesom precej povedati tudi Kangler. A ob koncu se je obregnil ob suspendiranega višjega tožilca Borisa Marčiča, avtorja obtožnega akta, ki je brez službe ostal zaradi laganja v prekrškovnem postopku zoper svojega sina. »Če pogledamo obtožnico bivšega tožilca Borisa Marčiča, se sploh ne čudim, da danes ni več v službi na tožilstvu,« je dejal Kangler.
Odvetnik Bošnjak pa je mnenja, da bi bilo treba nujno preveriti, kako delajo policija in nekateri drugi organi v postopkih, ko je osumljenec njegov klient. Meni, da se postopanje policije v Kanglerjevih zadevah bistveno razlikuje od siceršnjega postopanja policije, ki je po njegovi oceni v splošnem zakonito in korektno: »V tej konkretni zadevi smo bili priča zelo živim in nazornim izpovedbam številnih zaslišanih prič, ki so izpovedovale primeroma o pritiskih nanje, v smislu, povejte nekaj, sicer boste tudi sami osumljeni, ne boste videli svojega otroka, zaprti boste in podobno.«
