Tradicionalne prvomajske budnice po Sloveniji

Ljubljanski župan Zoran Janković na Rožniku: Za vsako delovno mesto se bo treba boriti.

Objavljeno
01. maj 2013 14.12
Prvi maj Jesenice
Blaž Račič, Jesenice, Simona Fajfar, Kočevje, Ni. Č., Delo.si
Blaž Račič, Jesenice, Simona Fajfar, Kočevje, Ni. Č., Delo.si

Jankovićeva budnica na ljubljanskem Rožniku

Številni Ljubljančani so se tako kot vsako leto odpravili na Rožnik, kjer jih je pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković. »Če ni dela, tudi proračuna ne bo, ne bo sociale, šolstva in javnega zdravstva, zato se bo treba za vsako delovno mesto boriti,« je dejal, poroča STA.

Kot je dejal župan, so starejši občani preživeli drugo svetovno vojno in socializem, zdaj pa živimo »neko obliko kapitalizma«, ki nikomur ni všeč. Očitno bo tudi ta kapitalizem doživel svoj konec, je napovedal in poudaril, da bo treba v Evropi iskati nove oblike sožitja, solidarnosti in tovarištva.

Vprašanje je, ali smo danes res tako neodvisni in samostojni, je dejal Janković. Po njegovih besedah se tisti, ki strašijo z bonitetnimi ocenami, ne vprašajo, kakšno je življenje v Sloveniji.

A Janković ni pesimističen. Pokojnine so bile tako v torek znova izplačane v višini kot pred varčevalnim zakonom tudi za tiste, ki jim jih je zakon znižal. Za to se je treba zahvaliti ustavnemu sodišču in zdajšnji vladi, ki je vrnila tisto, kar je bilo nepravično odvzeto, je opozoril.

Praznično na Pristavi nad Jesenicami

Tradicionalno prvomajsko praznovanje v občini Jesenice so tudi letos pripravili ob planinskem domu na Pristavi.

Več sto zbranih na prireditvi, pripadnikov vseh generacij je v sončnem vremenu najprej prisluhnilo prazničnim koračnicam pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, nato pa jih je nagovoril jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

V govoru je med drugim izpostavil, da veliko preveč časa porabimo za razreševanje osebnih zamer in medsebojna obračunavanja, pri tem pa opozoril, da je »tega dosti«. Treba je izdelati konkretne ukrepe, je dejal Mencinger in dodal, da bi najpomembnejšo spodbudo Sloveniji za izhod iz zaostrenih razmer morali dati povezana znanost in razvoj z gospodarstvom.

Letošnje srečanje so skupaj organizirali Zveza društev prijateljev Jesenice, občina in Acroni, medtem ko se največji sindikat v Acroniju, Skei organizaciji ni priključil. V sindikatu so namreč menili, da je ponudba za prvomajski pasulj s klobaso za njihove delavce predraga.

V Konca vasi vaško kosilo pod lipama sredi vasi

Pihalni orkester Kočevje, ki je nastal davnega leta 1927, ohranja tradicijo prvomajskih budnic. Tako kot vsa leta po drugi svetovni vojni so se kočevski godbeniki tudi danes zbrali že pred 6. uro zjutraj in zaigrali budnico pred Rudarskim domom, kjer so korenine te pihalne godbe.

Potem so se ustavili pred stanovanjem nekdanjega kapelnika, Stanislava Rančigaja, ki jih je dolga leta vodil, in v središču Kočevja. Nadaljevali so od ene kočevske vasi do druge: skupno so se ustavili na 19 točkah, kjer, kot veleva zapoved, vaščanom z glasbo popestrijo praznični 1. maj.

»Igranje prvomajske budnice v vseh teh desetletjih ni nikoli zamrlo,« pravi Tomaž Poje iz Pihalnega orkestra Kočevje. Vsako leto je število godbenikov, ki se vsakega 1. maja zgodaj zjutraj odpravijo po vaseh, veliko. Letos jih je bilo 27, kar sta dobri dve tretjini celotne zasedbe. Na prvomajski potep po Kočevski se odpravljajo tisti prekaljeni, že sivolasi gospodje, kot tudi najmlajši. »Vendar pa v našem orkestru potrebujemo še več mladih,« vabi Tomaž Poje.

Zaključek prvomajske budnice je ponavadi okrog 14., 15. ure. Po vaseh jih vsepovsod sprejmejo in pogostijo s pijačo, ponekod tudi s kakšnim prigrizkom. Vendar pa bistvo prvomajske budnice ni v tem, da bi se godbeniki v kratkem času, ko so v vasi - ponavadi je to pol ure - gostili. »Najpomembnejše je druženje vaščanov,« pravi Tomaž Poje.

Tako je bilo tudi v Konca vasi, kjer se prebivalci te majhne vasi, ki nima niti 120 prebivalcev, po budnici Pihalnega orkestra Kočevje niso razšli. Tradicija zadnjih nekaj let veleva, da so pogreli golaž, ki je ostal od kresovanja, in ga skupaj z makaroni spremenili v vaško kosilo pod lipama sredi vasi.