Tiskane izdaje
Ljubljana - Spodbujanje uživanja hrane iz lokalnega okolja, ki je bolj sveža in manj obremenjuje okolje s transportom, boljše prehranske navade in zagotavljanje dela slovenskim kmetom in obrtnikom so trije temeljni nameni projekta Tradicionalni slovenski zajtrk.
Na današnji novinarski konferenci so ga predstavili trije ministri, dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje ter Tomaž Gantar, minister za zdravje.
Tudi letos bodo tako 15. novembra, to je tretji petek v novembru vrtičkarjem in šolarjem postregli z medom, maslom, jabolki, kruhom in mlekom.
Minister Židan je povedal, da so za projekt namenili 140 tisoč evrov, od tega deset tisoč za promocijo. V projektu sodeluje 272 tisoč otrok in mladostnikov in 371 vrtcev oziroma 488 šol.
Pojasnil je, da se šole za nabavo sestavin zajtrka lahko odločajo mimo javnega natečaja. Dodal je, da je vlada nedavno sprejela tudi priporočila za naročanje lokalne hrane v slovenskih javnih zavodih.
Glavno vlogo pri naročanju hrane tako ne bo igrala le cena, ampak tudi njena kakovost in sezona predelave.
Domače: cenejše ali dražje?
Slovenska hrana je po Židanovih besedah v povprečju cenejša od evropske, res pa je, da se v naših trgovinah pojavlja hrana po dumpinških oziroma predatorskih cenah ali pa hrana, ki je zakonsko sicer ustrezna, vendar pa je bila v skladiščih dalj časa in je zato njena kakovost vprašljiva.
Akcija, izpostavlja Židan, še ni vplivala toliko na samooskrbo kot na povpraševanje po hrani slovenskega izvora. Zdaj je to po dolgem času končno večje, kot so produkcijske zmožnosti, kar pomeni da bo verjetno prišlo tudi do rasti proizvodnje.
To je pomembno, saj se proračun polni z domačo proizvodnjo in če želimo brezplačno šolstvo ali zdravstvo, moramo skrbeti tudi za omogočanje rasti proizvodnje s povpraševanjem po slovenskih izdelkih.
Boštjan Noč iz Čebelarske zveze je še poudaril, da je v zadnjih letih zraslo povpraševanje po slovenskem medu (pred sedmimi leti niso vedeli, kam s presežki), zato pričakuje, da bo tudi njegova proizvodnja začela rasti. Še posebej je pomembno, je dodal, da se je povečalo število velikih čebelarjev, ki lahko zaposlujejo.
Lani veliko otrok ostalo brez zajtrka
Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi v šolah in vrtcih ta petek pripravila že tretjič. Naj bi zato, ker so ga lani sicer pripravili, vendar je veliko otrok ostalo brez njega.
Namesto tega so dobili brošure in magnetke o pomenu zdrave hrane, kar je povzročilo nemalo hude krvi med učitelji in starši.
Ena od učiteljic je na spletni strani Sindikata za vzgoje, izobraževanje, znanost in kulturo (SVIZ) objavila pismo Brošure ne bodo nasitile lačnih otrok, v katerem je zapisala, da so trije ministri našli denar za tri brošure o zdravi hrani, za zajtrk pa ne.
Gradivo bi lahko poslali po elektronski pošti, denar pa bi lahko namenili za hrano. Tako pa so šolam prepustili nabavo medu, masla, mleka in jabolk, brošure in magnetke pa plačali, je še zapisala.
Ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc je lani celo izrazil pomislek, ali je za šole kupovanje slovenskega sadja ekonomično. Zakaj bi ga kupovali, če je dražje? Pa tudi: kdo mu zagotavlja, da je jabolko res slovensko.
V šolah so zato tudi letos omembo slovenskega zajtrka sprejemali z rahlim pomislekom, a kot kaže, so se organizatorji tudi zaradi lanske izkušnje na projekt bolje pripravili.
Zajtrk ni več odvisen od donacij
Letos bo zajtrk drugače zastavljen, je namreč opozoril minister Židan.
Šole bodo hrano same naročile in jo dobile refundirano v celoti, zato niso odvisne od donacij kot lani. Dobavitelj jim bo tudi dal izjavo, da gre za lokalno pridelano hrano. V promocijske namene bodo dobili samo plakate. Vlada pa je itak v priporočilih za javno naročanje živil javne zavode spodbudila k naročanju slovenske hrane, saj ta v resnici ni dražja od evropskega povprečja.
Večina šolarjev bo tako letos dobila slovenski zajtrk, je zagotovil minister Židan.
