Traktorji bodo za zdaj še vozili po traktorsko-kolesarski stezi

Beltinci − Kljub nedavni tragični nesreči kolesarja, ki je na preozki traktorsko-kolesarski stezi pri Lipovcih padel pod kolesa prikolice prehitevajočega traktorja, in kljub dolgoletnim pritožbam občin Murska Sobota, Beltinci in Odranci kaže, da bodo tudi največji traktorji še naprej vozili po sedmih kilometrih steze med Rakičanom in Odranci ter ogrožali kolesarje in pešce.

Z Družbe RS za infrastrukturo so namreč na naše vprašanje, ali bo smrt kolesarja spremenila njihovo razmišljanje o tem, ali velike traktorje preusmeriti s steze na regionalno cesto ali ne, odgovorili, da posameznih vrst vozil ni mogoče ločevati po njihovi širini ali velikosti in enim dovoljevati vožnjo po stezi, drugim pa ne. Na DRSI sicer priznavajo, da »zaradi spremenjenih dimenzij traktorjev od časa zgraditve traktorsko-kolesarske steze do danes traktorji zasedejo celotno prometno površino steze, šibkejši udeleženci v prometu pa se morajo umikati na brežine steze. Zmogljivejši traktorji, ki lahko dosegajo hitrosti vožnje do 70 kilometrov na uro, pa po stezi vozijo z veliko hitrostjo.« Toda preusmeritev traktorjev na državno cesto zanje vendarle ni ustrezna rešitev, ker bi morali traktorji v vsakem primeru vsaj nekaj časa voziti po stezi, če bi hoteli priti na polja, saj je število priključkov z državne ceste na stezo omejeno.

Proti preusmeritvi traktorjev na državno cesto so pri DRSI tudi zato, ker bi to menda zmanjšalo varnost udeležencev prometa na državni cesti in pretočnost prometa. Rešitve zato na DRSI vidijo v treh točkah, menda dogovorjenih na sestanku s predstavniki občin, policije, upravljalca cest in drugih januarja letos, »da občina Beltinci pridobi elaborat ureditve prometne signalizacije, s katero bo na traktorsko-kolesarski stezi Lipovci−Beltinci hitrost omejena na 30 kilometrov na uro, in zagotovi stroške materiala, postavitve in vzdrževanja prometnih znakov; da občina Beltinci lokalne kmetovalce, še posebej lastnike velikih, zmogljivejših in hitrih traktorjev, seznani z možnostjo pridobitve dovoljenj za izredni prevoz, torej da jih spodbudi k uporabi državne ceste; in da občina Beltinci, ki vzdržuje to traktorsko-kolesarsko pot, prične prodobivati dokumentacijo za rekonstrukcijo traktorsko-kolesarske steze z dograditvijo površin za pešce in kolesarje vsaj na delu med Beltinci in Lipovci. Direkcija RS za infrastrukturo bo sicer predvidoma v oktobru na podlagi Začasnih navodili za projektiranje prometne signalizacije na državnih kolesarskih povezavah na traktorsko-kolesarsko pot postavila znake z omejitvijo hitrosti.«

Beltinski župan Milan Kerman pa pravi, da našteti sklepi niso bili usklajeni in dokončno dogovorjeni. »Elaborat o omejitvi hitrosti vožnje traktorjev po stezi na 30 kilometrov na uro bi sicer že naročili, a še vedno čakamo usmeritve in priporočila DRSI. Druge točke kot občina ne moremo uresničiti, saj nimamo registra traktorjev, po katerem bi lahko lastnike velikih traktorjev obveščali o možnosti pridobitve dovoljenj za izredni prevoz po glavni cesti. Poleg tega bi s tem lastnikom traktorjev naprtili tudi nemajhne stroške. O tem, da bi mi kot občina vlagali v rekonstrukcijo in širitev steze, pa niti ne razmišljamo zato, ker so pločniki in kolesarske steze ob državnih cestah v pristojnosti države, in tudi zato, ker nočemo dodatno uničevati kmetijskih površin. Za nas bi še vedno bila najboljša rešitev preusmeritev velikih in hitrih traktorjev na glavno cesto.«

S takšno rešitvijo, torej preusmeritvijo traktorjev na državno cesto, bi se strinjal tudi direktor Panvite Poljedelstva Branko Virag. To podjetje ima prav na območju spornih traktorskih stez veliko polj v obdelavi, ima pa tudi velike traktorje. Prav Panvitin traktorist je bil vpleten v omenjeno tragično nesrečo, v kateri je umrl kolesar. »Pridobivanje dovoljenj za izredni prevoz se mi ne zdi smiselno za traktorje, ki ne presegajo dovoljene širine, saj pomeni samo nepotrebne stroške. Drugod, kjer traktorskih stez ni, takšni traktorji brez težav in brez kakršnihkoli dovoljenj vozijo po glavnih cestah, zakaj ne bi mogli tudi tu, kjer je steza že zdavnaj preozka za sodobne traktorje. Steza je široka 2,5 metra in zaradi slabega vzdrževanja skoraj nima bankin, na katere bi se bilo mogoče umakniti pri prehitevanju koesarja, srednje velik traktor pa je širok 2,55 metra,« pravi Virag.