Črnomelj – Prebivalci belokranjskih krajevnih skupnosti Talčji Vrh in Petrova vas nasprotujejo umestitvi 2 x 110-kilovoltnega (kV) daljnovoda Kočevje–Črnomelj v bližino njihovih vasi Rodine, Otovec, Sela pri Otovcu, Rožanec, Lokve in Dolnja Paka. Civilna iniciativa (CI) zoper traso A je doslej zbrala že dobrih 400 podpisov, saj so prepričani, da so jim traso daljnovoda začrtali iz sosednje krajevne skupnosti.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je ocenjevalo primernost severnih tras A, B in C ter južne trase in kot okolju najbolj primerno izbralo traso A. Toda tamkajšnje prebivalstvo tej odločitvi ni naklonjeno, v CI pa pravijo, da so jih državni uradniki izigrali. Njihov predsednik Franci Jerman je za Delo povedal, da so jim pripravljavci predloga v začetku ponudili le dve trasi, B in C, trase A pa niso omenjali. Šele na podlagi govoric so prebivalci Sel pri Otovcu novembra leta 2012 na pristojno ministrstvo posredovali pripombe, ki pa so bile v celoti ignorirane, pravi Jerman. »Doslej ni bilo usklajevanja z lokalnim prebivalstvom, niti ni bilo izdanega nobenega soglasja, kot se to prikazuje na več mestih v študiji. Na javni razgrnitvi sredi aprila je bilo dokončno jasno, da so severno traso A predlagali prebivalci Doblič. Njihov predlog pa ni mogoče šteti za soglasje ali usklajenost lokalnega prebivalstva. To je v nasprotju z aarhuško konvencijo, ki jo je ratificirala tudi Slovenija,« je ogorčen Jerman.
Trasa ne ogroža nobene hiše
Predsednik KS Dobliče Martin Vrtin pravi, da trase sosedom niso podtaknili. »Naša in njihovi krajevni skupnosti so bile obveščene o prvi javni razpravi leta 2012, kar mi je zatrdil tudi tamkajšnji predsednik KS Talčji Vrh. Res pa je, da oni tega niso vzeli resno, ker trasa A takrat ni bila predvidena. Mi smo ugotovili, da je izbrana različica A najbolj primerna, ker se izogne naseljem,« utemeljuje dogodke izpred dveh let Vrtin.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MIP) so za Delo pojasnili, da je bila severna trasa A v študiji različic pripoznana kot najustreznejša, ker je najbolj odmaknjena od stanovanjskih objektov in ne posega na območje kulturne dediščine, varstva narave in vodovarstvena območja. Najbolj se bo prihodnji daljnovod približal hiši v naselju User na 112 metrov, s področja kulturne dediščine pa železniškemu viaduktu na 84 metrov. »Ker so krajani proti tej trasi, pričakujem, da bodo prostorski načrtovalci preučili možnost manjših odstopanj,« pravi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Na MIP odgovarjajo, da bo severno traso A do potrditve predloga v vladi (predvidoma junija 2016) še mogoče optimizirati. Na ministrstvu za kulturo so povedali, da izbrana različica z vidika varstva kulturne dediščine ni najugodnejša, je pa še sprejemljiva.