Tretjina gre v pokoj z zavoda za zaposlovanje

Ljubljana – Visoka stopnja dolgotrajne brezposelnosti in majhen delež starejših od 55 let na trgu dela sta med problemi, ki jim mora Slovenija nameniti posebno pozornost, opozarja OECD v svojem danes objavljenem poročilu Povezovanje ljudi z delovnimi mesti.

Ugotovitve strokovnjakov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) večinoma niso nove, a so jih postavili v mednarodno perspektivo in nanizali kar nekaj priporočil za reševanje teh izzivov, ki pa utegnejo v nekaterih krogih naleteti na precej nasprotovanja.

Komaj 35 odstotkov starejših od 55 let je v Sloveniji še na trgu dela. Da je to res slabo, kaže primerjava, da je med članicami OECD manjši delež le v Grčiji, ki se že vrsto let spopada s hudo krizo, in v Turčiji, kjer starejše ženske tako rekoč niso zaposlene. Čeprav se splošna stopnja brezposelnosti zadnja leta znižuje, pri starejših od 55 let tega izboljšanja ni zaznati. Posebno skrb vzbujajoče je, da je kar tretjina tistih, ki so se upokojili, v pokoj šlo z zavoda za zaposlovanje. Več kot polovica dolgotrajno brezposelnih starejših ima nizko izobrazbo. Upravičencev do nadomestil za brezposelnost je vse manj, na drugi strani pa se vztrajno povečuje število prejemnikov denarne socialne pomoči in nadomestil za delno invalidnost.

Sprejeti vsako ponujeno delo

Pri OECD kot eno od pomanjkljivosti vidijo, da niti nadomestilo za brezposelnost niti denarna socialna pomoč nista pogojena z aktivacijo prejemnikov. »V prvih treh mesecih, ko ostane brez dela, človeku ni treba sprejeti zaposlitve, ki bi bila pod ravnjo njegove izobrazbe, ali dela, ki ga je opravljal prej. Šele potem mora sprejeti tudi eno stopnjo nižje delo. Ne poznam druge države, kjer bi bilo tako. Na Danskem, na primer, mora prejemnik nadomestil in pomoči sprejeti vsako ponujeno delo, sicer izgubi socialne transferje,« pravi Mark Pearson z direktorata za zaposlovanje, delo in socialne zadeve OECD.

Po njegovem mnenju je problem tudi to, da so sankcije za zavračanje ponujenega dela v zakonu tako stroge – posameznik izgubi vso pomoč in zdravstveno zavarovanje in izbrisan je iz evidenc iskalcev –, da kršiteljev nihče ne prijavlja in obravnava.

Blažje kazni, a boljši nadzor

OECD predlaga blažje kazni, a izvajanje nadzora in njihovo uporabo pri kršiteljih. Priporoča tudi uvedbo zaposlitvene rehabilitacije za prejemnike nadomestil za invalidnost, zlasti pa pretehtanje kriterijev, po katerih se to dodeljuje. Brezposelni bi morali biti bolj motivirani za iskanje dela, morda tudi s finančnimi spodbudami. OECD, denimo, ugotavlja, da je pri slabo plačanih delovnih mestih za štiričlansko družino z dvema otrokoma razlika med tem, ali sta oba starša zaposlena ali dela samo en, drugi pa dobiva socialne transferje, komaj desetina dohodka.

Po mnenju OECD bi se morali na zavodu za zaposlovanje bolj intenzivno ukvarjati s težje zaposljivimi posamezniki, zavodi in centri za socialno delo pa bi morali delovati bolj povezano, veljalo bi razmisliti celo o njuni delni združitvi. Predlagajo ukinitev dodatka na delovno dobo in posebnih pravil za starejše ob brezposlenosti.

»Predstavili so nam nabor ukrepov, najti pa bomo morali za nas najboljšo rešitev. Določene zakonodajne spremembe bodo nujne, vendar bo treba doseči največji možni konsenz,« je komentirala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.