Ljubljana – V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da je vladni predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju krivičen, ker večina delavcev ne bo mogla izpolniti pogojev za polno upokojitev brez malusov. »Ni prav, da želi vlada probleme pokojninske blagajne reševati s prisilo namesto s spodbudami za tiste, ki bi lahko delali dlje. Nobena reforma ne bo rešila pokojninskega sistema, če vlada ne bo rešila nekaterih drugih problemov, kot je brezposelnost mladih, in zagotovila boljših materialnih in stanovanjskih razmer za mlade družine, boljših delovnih razmer in zdravju neškodljivih delovnih mest. Ustvariti bi morali tudi delovna mesta za starejše, saj trajna brezposelnost med temi delavci narašča,« je opozoril predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Sindikati pozivajo vlado, naj pri uveljavljanju sprememb prisluhne njihovim pripombam, saj zahtevajo te novosti širok družbeni konsenz. Kot je prepričana Lučka Böhm, bi vlada starost ob upokojitvi lahko dvignila le, če bi zagotovila boljšo varnost in zdravje pri delu. »V osnutku novega zakona je sicer zapisano, da bo ministrstvo za delo določilo postopek za ugotavljanje poklicnih bolezni, vendar naj bi se to zgodilo šele 24 mesecev po uveljavitvi novega pokojninskega zakona, torej po koncu mandata te vlade.«
To je preizkušena taktika vseh vlad po osamosvojitvi, meni Böhmova: česar ne želijo storiti, preložijo na čas po koncu svojega mandata. Omenila je tudi, da je iz predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izginila diferencirana prispevna stopnja za zavarovanja za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu, ki je pomemben pritisk na delodajalce, da vlagajo v varnost in zdravje pri delu.
Nerealno
Goran Lukič je poudaril, da bi morala pokojninska reforma temeljiti na trgu dela, ki v Sloveniji ne zagotavlja pogojev, po katerih bi lahko izpeljali predlagane spremembe. Dvig starostne meje na 65 let in podaljšanje obdobja za izračun odmere za pokojnino na 34 let sta nerealni predpostavki, ki ju slovenski trg dela ne omogoča, je prepričan Lukič.
Ob višanju starosti ob upokojitvi je spomnil na veliko brezposelnost mladih, njihovo zaposlovanje v negotovih oblikah dela, neugoden položaj mladih družin in prekerne oblike dela pri mladih. Omenil je še finančno luknjo v pokojninski reformi zaradi neplačevanja prispevkov (od leta 1996 se jih je nabralo za 6,4 milijarde evrov) ter spomnil na vse številnejše menedžerske odkupe – po podatkih Banke Slovenije so banke zanje leta 2005 namenile 421 milijonov evrov, marca 2009 pa že 1,6 milijarde.
Referendum?
Reforma pokojninskega sistema bi bila učinkovita, če bi pripravili pravilne ukrepe na trgu dela, namesto da uvajamo tiste, ki so pravzaprav že bili sprejeti leta 1991 in tudi dajejo rezultate. Starost ob upokojitvi in pokojninska doba se povišujeta, je dejal Andrej Zorko, zato bi morali sprejeti le ukrepe, ki bi to reformo pospešili. Ladislav Rožič pa je opozoril, da je vlada pripravila pokojninsko reformo le na podlagi makroekonomskih izračunov, manjkajo pa ji izračuni o posledicah za posameznika. Po izračunih sindikatov bo le 30 odstotkov tistih, ki imajo plačo višjo od slovenskega povprečja, prejemalo dostojne pokojnine; te bodo nižje tudi zaradi podaljšanega obdobja za izračun odmere pokojninske osnove.
V ponedeljek se bodo sestale vse sindikalne centrale in pripravile skupni predlog, o katerem pa je Semolič dejal, »da ne pričakuje čudežev«. Vlada bo predlog novega pokojninskega zakona v državni zbor poslala 9. septembra; če bo sprejet, so sindikati že napovedali razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Iz tiskane izdaje Dela.