Trg dela: Primerljivi z Avstrijo in svetlobna leta za Dansko

Ljubljana –V času medvladja so se spet pojavile pobude za večjo prožnost trga dela in njegovo liberaliziacijo, ki prihajajo od nekaterih delodajalcev in evropskih institucij. Poglabljanje koncepta varne prožnosti je predvideno tudi v koalicijskem sporazumu prihajajoče vlade, zato smo preverili, kakšni so učinki pretekle reforme trga.

Delovnopravna zakonodaja je bila prenovljena aprila lani, zato je že mogoče oceniti njene učinke. Pri tem se – predvsem v kontekstu dogovarjanja novega koalicijskega sporazuma, na katerega poskušajo vplivati tudi socialni partnerji – spet pojavljajo ocene nekaterih delodajalcev, da je naš trg dela še vedno pretog, da je redno zaposlene težko odpustiti in da so stroški dela previsoki.

Varnost že, a nižji prihodek

Snovalec prejšnje reforme trga dela Peter Pogačar z ministrstva za delo pravi, da je učinke reforme treba ocenjevati glede na cilje, torej zmanjšanje segmentacije na trgu dela med zaposlenim za določen in nedoločen čas, povečanje fleksibilnosti in pravne varnosti: »Prvi cilj je bil dosežen, saj se je po vseh statističnih podatkih delež zaposlenih za nedoločen čas povečal, predvsem v starostni skupini 15–29 let.« Zmanjšanje segmentacije vedno pomeni tudi zmanjšanje pravic ene skupine zaposlenih in povečanje pravic drugih skupin. »Tudi pri fleksibilnosti smo naredili velik napredek. Če merimo po mednarodnih kriterijih, lahko ugotovimo, da smo pri indeksu varnosti zaposlitve, ki je v Sloveniji najbolj problematičen pri individualnih postopkih, naredili velik korak naprej in smo zdaj v evropskem povprečju,« pravi Pogačar, ki priznava, da izzivi za naprej kljub doseženemu ostajajo. Kakšni so, kakšen trg dela bi radi delodajalci, kako je pri tem mogoče zavarovati pravice delavcev in kakšne spremembe predlaga stroka, smo preverili pri različnih strokovnjakih.

Med državami EU pomembne razlike

Med državami Evropske unije namreč obstajajo pomembne razlike v prožnosti trga dela, ker te za doseganje tega cilja uporabljajo različne prijeme. Kot v svoji študiji ugotavlja Miroljub Ignjatović, razvite države EU za večjo prožnost dopuščajo predvsem začasne in občasne oblike dela. Te ponujajo večjo zaposlitveno varnost, a tudi nižji prihodek kot začasne zaposlitve ali samozaposlitev. Po drugi strani je v manj razvitih novih članicah iz srednje in vzhodne Evrope, med katerimi je tudi Slovenija, delež fleksibilnih oblik zaposlitve precej manjši.

Trga dela in razmerja med zaposlenimi, iskalci dela, sindikati, delodajalci ter državo je zaradi sprememb v ekonomski dinamiki zelo težko regulirati in potrebuje nenehne spremembe in popravke. Ti, pravijo naši sogovorniki, ne smejo biti le zakonski, temveč morajo vsi akterji na trgu dela ves čas skrbeti za večjo zaposljivost.

Prevladujoči koncept urejanja trga dela je pri nas in po Evropi sistem varne prožnosti. Ta je začrtan v politiki evropske komisije, v naši nacionalni zakonodaji, njegovo poglabljanje pa je predvideno tudi v koalicijskem sporazumu prihajajoče vlade. Naš dober poznavalec skandinavskega modela socialne države ekonomist Marko Jaklič pravi, da smo glede varne prožnosti, ki naj bi bila odgovor na togost pravne ureditev trga dela, primerljivi z Avstrijo in svetlobna leta za Dansko. »Če pogledamo primere iz Avstrije in tudi naše menedžerje, vidimo, da imajo največje težave pri odpuščanju le deloma zaradi toge zakonodaje. Veliko večja težava je izvedba. Pri nas delodajalec zelo težko odpusti delavca, tudi če je ta slab in goljufiv.« Na Danskem lahko delavca odpustiš veliko lažje kot v ZDA, a imajo tam izjemno močno varnostno socialno mrežo, ki ni samo nadomestilo za primer brezposlenosti. Pri pripravi prihodnjih sprememb predlaga politiko majhnih korakov v smeri večje varne prožnosti, revolucionarnih sprememb pa ne pričakuje niti pod novo vlado. »Principe večje prožnosti je v času, ko trg dela ne deluje in je težko dobiti službo, težje uvajati, tudi politično, zato kakšnih revolucionarnih sprememb ne pričakujem, kar je tudi prav,« je dejal Jaklič. Meni, da bi v tem času lahko več storili za občutek varnosti: »To je, da se človek počuti zaposljivega, torej, da je ne le vključen v različne oblike izobraževanja, temveč da ni tako zaprt v podjetje, kot je pri nas, ko so ljudje 20, 30 let v podjetju in obvladajo eno tehnologijo, ob tem pa zakrnijo. Izguba službe namreč ni tako velik problem, če delavec lahko v relativno kratkem času dobi novo službo. Za to v Sloveniji vsi skupaj premalo delamo, od sindikatov do izobraževalnega sistema.«

Spremembe v nepravo smer?

Spremembe naše zakonodaje gredo največkrat v smeri večje prožnosti in lažjega odpuščanja. Barbara Kresal, profesorica za delovno pravo, se ne strinja z oceno nekaterih, da je slovenski trg dela pretog, saj ne temelji na realnih podatkih in ne na resnih raziskavah. »Gre le za ponavljanje neoliberalnih dogem, ki pa imajo več medijske pozornosti kot nekatera druga stališča. Mnogi opozarjajo, da je naš trg dela v številnih vidikih zelo fleksibilen in da imajo delodajalci veliko možnosti prožnega urejanja delovnih razmerjih, medtem ko so se številni delavci znašli v zelo prekernem, negotovem in brezpravnem položaju, brezposelnost pa vztraja. Večja prožnost sama po sebi sploh ne rešuje brezposelnosti in ne odpira novih delovnih mest.« Številne raziskave kažejo, opozarja Kresalova, da ima razvita delovna zakonodaja pozitivne učinke. Mednarodna organizacija dela med drugim ugotavlja, da so se med zadnjo krizo bolje odrezale mnoge države z razvitejšo delovno zakonodajo in večjim obsegom delavskih pravic, pri tem pa je pomembna dejansko uveljavljena raven delavskih pravic v praksi. »Menim, da je prava pot krepitev položaja in pravic delavcev, za vse, ki opravljajo delo, odpravljanje prekernega dela, preprečevanje zlorab in kršitev delavskih pravic, treba pa bo zagotoviti tudi bolj dosledno spoštovanje delovne zakonodaje v praksi. Predvsem je treba prekiniti z zavajajočim razmišljanjem, da bi z zniževanjem delavskih pravic lahko zagnali gospodarstvo in rešili krizo.«

Romana Šecelj, direktorica prodaje na zaposlitveni agenciji Manpower, ocenjuje, da lanskoletne spremembe delovnopravne zakonodaje niso prinesle bistvenih sprememb in so bolj kozmetični popravki starega zakona o delovnih razmerjih. »Za trg dela bi bilo koristno, da bi šla delovna zakonodaja v smeri večje fleksibilnosti, seveda pa hkrati zagotavljala tudi varnost. Večina držav gre v smeri večje varne priožnosti, kar omogoča hitrejše reagiranje na trgu dela. Po obstoječi zakonodaji so delodajalci še vedno previdni pri zaposlovanju, saj če pride do obratov na trgu, recimo zmanjšanja naročil, še vedno težko izpeljejo postopek odpovedi.«

Direktor in solastnik kadrovskega in kariernega centra Radovan Kragelj deli mnenje, da je naš trg dela pretog. »Da se to stanje spremeni, ne bodo zadoščali samo kozmetični popravki in formalne spremembe zakonodaje, ampak bo treba precej spremeniti miselnost, pristop in strategijo. Tako na strani iskalcev zaposlitve, izobraževalnih ustanov, pristojnih ministrstev, zavoda za zaposlovanje kot tudi delodajalcev.

»Ljudem, predvsem mladim, je treba dati možnost, da zaslužijo, preživijo in se osamosvojijo. Imajo ogromno poslovnih idej, zamisli, načrtov in zavedanja poslovnih priložnosti. A zaradi zbirokratiziranosti in dolgotrajnosti postopkov, neodzivnosti ustreznih služb in takojšnje potrebe države, da že v začetnih fazah podjetniškega zagona čimveč pobere, ti ljudje izgubijo voljo in pač odidejo v tujino,« je dejal Kragelj. Zato potrebujemo odzivno administracijo, ki bo ljudem olajšala, ne pa oteževala poslovne aktivnosti: ki bo zagotavljala zagon in ne bo cokla napredka. In seveda bistvene finančne olajšave, pravi Kragelj. »Če država v prvih dveh letih ustanovitve mladega podjetja ali dejavnosti ne bi obračunavala nobenih davkov in dajatev, bi v zrelih letih poslovanja iz te dejavnosti dolgoročno pridobila bistveno več kot zdaj, ko je pripravljena zaradi enega zrezka ubiti tele.«

Direktor marketinga na zaposlovalni agenciji Moje delo Anil Shrestha pravi, da se uspešna podjetja predvsem zavedajo, da so prav zaposleni eden ključnih faktorjev za uspeh podjetja, zato veliko vlagajo v njihov razvoj, izobraževanje ter skrbijo za njihovo motivacijo, zadovoljstvo in zdravje. »V primeru, ko podjetja iščejo zaposlene na dolgi rok ter gradijo ekipe za prihodnje uspehe, jim pregovorna togost pri odpuščanju ne predstavlja problema, ampak so bolj osredotočena na to, kako uspešen kader zadržati v podjetju.«