Ljutomerski trg razsvetljujejo prepovedane luči

Fontana poleg prenovljenega Marijinega znamenja razpada in je že več let brez vode, pohorski tonalit in rdeči porfir se bleščita kot ogledalo.

Objavljeno
09. julij 2015 17.23
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer
Ljutomer – Zaradi pritožb domačinov na leta 2008 prenovljeni Glavni trg je skupina prleških gradbenikov opravljene posege vzela pod drobnogled in vse domnevne napake objavila v študiji. Na občini se branijo, da so v času gradnje veljali drugačni predpisi in standardi.

Glavni trg so za dva milijona, od katerih je 1,2 milijona evrov prek evropskega sklada za regionalni razvoj zagotovila država, prenovili pred sedmimi leti, ko je županoval zdaj vodja Desusove poslanske skupine Franc Jurša. Takrat je središče prleške prestolnice po načrtih arhitekta Bogdana Reichenberga res pridobilo nov kanalizacijski sistem in vodovodno omrežje, nameščeni so bili novi montažni kioski, fontana in aleja velikanov, nova so tudi parkirišča in osvetlitev, a trg je predvsem poleti zaradi odsotnosti dreves, ki bi ljudem dale senco, prazen. Fontana poleg prenovljenega Marijinega znamenja razpada in je že več let brez vode, pohorski tonalit in rdeči porfir se bleščita kot ogledalo. Domačinov, ki jim prenovljena podoba ugaja, je malo.

Napake razkrili v študiji

»Iz parkiranih avtomobilov se ne da izstopiti, ker je prometni pas ločen od pločnika s stebrički, ki onemogočajo odpiranje vrat, širina parkirnega mesta pa je preozka,« v študiji na treh straneh ugotavlja skupina lokalnih gradbenikov. Pri tem se sklicujejo na pravilnik o projektiranju cest, ki za osebna vozila določa minimalno širino pasu ob vozišču 2,5 metra. Tudi dostop do kioskov s klančinami je po ugotovitvah skupine z vidika premostitve višinske razlike v nasprotju s določbami pravilnika.

Gradbeniki opozarjajo tudi na prevelik naklon in na kovinske stebre pred vsako klančino, ki invalidom onemogočajo dostop, ter na neprimerno razsvetljavo na trgu, ki ni skladna z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. »Vgrajene talne luči, ki v Ljutomeru svetijo v nebo, so v Sloveniji od leta 2007 izrecno prepovedane, enako velja za luči na stebrih ob kioskih.

Vgradnja bazena s poševnim robom v sprehajalno površino brez robnika ter grobo strukturirane površine pred spomenikom in stebri za doprsne spomenike so spremenili sprehajalne površine v nevarna mesta v nasprotju s predpisi,« še ugotavljajo gradbeniki v študiji.

Občina zavrača trditve

Na občini so si za odgovore na naša vprašanja vzeli skoraj štiri tedne časa. Trditve lokalnih gradbenikov zavračajo in pravijo, da odškodninskega zahtevka zavarovalnici zaradi domnevno nastale škode ne nameravajo vložiti, saj da za to ni podlage: »Zaradi razpadajoče vozne površine smo marca 2013 unovčili le bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v višini 144.025 evrov, dela smo končali lani.«

Glede preozkih parkirnih prostorih v središču trga na občini pravijo, da so ti skladni s tehničnimi normativi v času načrtovanja in gradnje projekta, a domačinom kljub temu svetujejo »previdnost pri parkiranju ob konfinih«. Glede klančin pred kioski na občini pravijo, da je pričakovana redkejša dostopnost vanje in da imajo kioski pripadajoče zunanje prostore, glede razsvetljave pa so nam pojasnili, da je »razsvetljava na trgu urejena skladno z zakonodajo, ki je veljala v času pridobitve gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano aprila 2006. Uredba, na katero se sklicujejo vaši viri, je bila izdana po tem, septembra 2007, in ne deluje retroaktivno.«