Trgovci zahtevajo boljše poslovno okolje in razbremenitev stroškov dela

Trgovinska zbornica Slovenije med drugim vztraja pri oprostitvi prispevkov in davkov na 13. plačo ali božičnico.

Objavljeno
18. april 2016 21.53
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – Kako zbistriti ozračje v Sloveniji, da se lani vznikla gospodarska rast ne bo že letos spet zadušila? Kako spodbuditi izvoz in privabiti tuje investicije? Odgovore med drugim išče finančni minister, ko se na terenu z delodajalci posvetuje o novi davčni reformi. Tudi s trgovci, ki vladi že dalj časa dopovedujejo eno in isto: kako izboljšati poslovno okolje.

Ko je bil minister Dušan Mramor marca gost na seji upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), je lahko znova slišal, da trgovci terjajo ukrepe, usmerjene v izboljšanje poslovnega in investicijskega okolja, saj bo le tako mogoče zadržati domače in tuje investicije, posredno pa tudi ohranjati vsaj minimalno stopnjo gospodarske rasti.

Kako do večjega zaupanja

Vlada bi si morala po mnenju trgovskega ceha postaviti za cilj zmanjšanje obsega sive ekonomije in črnega trga na eni strani, na drugi pa odpravo administrativnih in ostalih ovir za podjetja. Predsednica TZS Mariča Lah vidi pot do izboljšanja poslovne kulture skozi povečanje zaupanja v državo. Zaupanje bi ji vsekakor zraslo, če bi delo razbremenila previsokih davkov in hkrati zmanjšala javno porabo. »Takojšnja davčna razbremenitev stroškov dela bi imela ugoden vpliv na zaposlenost in potrošnjo, hkrati pa bi izboljšala tudi poslovno okolje za investicije ter dvignila konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« meni.

Zato so trgovci začudeni nad »ignoranco vlade, ki se izogiba srečanjem s predstavniki delodajalcev, člani ekonomsko-socialnega sveta in s tem socialnimi partnerji na strani delodajalcev; na srečanjih bi lahko skupaj poiskali najoptimalnejše rešitve za razbremenitev«. Sprašujejo se, ali v naši državi takšen socialni dialog sploh lahko obstaja.

Za trgovce so ključnega pomena stabilnost in predvidljivost davčnega okolja ter dovolj dolga prehodna obdobja ob spremembah. TZS se med drugim zavzema za poenotenje davčne osnove za vse oblike dela, nasprotuje pa razširjeni praksi, po katerih se v nacionalno zakonodajo vnašajo za gospodarstvo strožja pravila, kot terjajo evropske smernice. Izvršna direktorica TZS Mija Lapornik ob tem opozarja: »Če želimo, da ključne reformne spremembe na davčnem področju začnejo veljati v začetku prihodnjega leta, jih mora vlada jasno razdelati najkasneje do poletja tekočega leta, saj v nasprotnem primeru nestabilno poslovno okolje preprečuje sprejemanje pravih poslovnih odločitev. Hitre in nepremišljene zakonodajne spremembe bodo v Sloveniji ohranjale zmedo, nezadovoljstvo in pesimizem, kar vse vodi le v nadaljnjo razvojno stagnacijo.«

Razumeti najrevnejše

Kar zadeva razbremenjevanje stroškov dela, podobno kot v TZS razmišljajo tudi v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS. Kot nam je povedal sekretar trgovskega sindikata Ladi Rožič, je sindikalna centrala na njihovo pobudo zahtevala, da se v socialni sporazum vnese zaveza za razbremenitev 13. plače ali božičnice. »V delovni verziji ministrstva za finance je to menda zapisano, vendar se bojim, da se na ministrstvu sprenevedajo,« je nezaupljiv Rožič.

Sindikat zahteva tudi razbremenitev bruto plač in povečanje neto plač ter spremembo dohodninske letvice. Znotraj lestvice bi morali, tako sindikalisti, uvesti nov davčni razred s 35-odstotno stopnjo in premakniti mejo za vstop v davčni razred z 41-odstotno obdavčitvijo. Zdaj je namreč v ta razred uvrščen že posameznik z 2536 evrov bruto plače.

Ko teče beseda o davkih, Rožič v imenu trgovskega delavstva spet okrca finančnega ministra, češ da ne razlikuje med delom in socialno podporo, ne razume delavcev na socialnem dnu, razbremeniti pa da namerava v največji meri le bogatejše, tiste, katerih bruto plača sega do 6000 evrov.