Tiskane izdaje
Ljubljana – Optimizem veje že iz vseh gospodarskih forumov, analitiki celo svarijo pred tem, da nas blagoglasne napovedi lahko zanesejo ali uspavajo. Slovenski trgovci, združeni v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), pa opozarjajo, da kljub spremembam na bolje dejavnost še vedno ni dosegla niti ravni iz cvetočega leta 2008.
Pomen trgovine se znotraj domačih meja meri z njeno udeležbo v celotnem gospodarstvu. Statistični podatki kažejo, da je tudi v krizi ohranila svojo vlogo, saj je leta 2015 ustvarila več čkot 34 odstotkov gospodarskih čistih prihodkov od prodaje (leta 2008 je bil njen delež 35,6-odstoten, v zadnjih nekaj letih pa nekoliko nižji) in zaposluje več kot 18 odstotkov vseh slovenskih delavcev v gospodarstvu (obratno se je ta delež od leta 2008 postopoma rahlo zvišal). Trgovina je drugi največji zaposlovalec v Sloveniji.
Na dolgi rok zaostajamo
Druga pomembna vzporednica je trgovina v EU. Po podatkih Eurostata se je v obdobju januar–december leta 2016 glede na isto obdobje leta 2008 indeks realnega prihodka v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv v EU zvišal za 6,8 odstotka, v Sloveniji pa se je za skoraj 13 odstotkov – znižal. To potrjuje nenehna opozorila TZS, da je gospodarska kriza prizadela slovensko trgovinsko dejavnost huje kot v povprečju trgovino v članicah EU.
Slika je lepša, če vzamemo krajši časovni horizont: kaže prva nekoliko bolj optimistična gibanja. Surs ugotavlja, da so se prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv med januarjem in decembrom lani v primerjavi z istim obdobjem leta 2015 zvišali za 2,9 odstotka. Enaka je bila rast v EU, nekaj nižja, namreč dvoodstotna, pa v evroobmočju.
Razlike znotraj dejavnosti
V povprečju dejavnosti pa delijo trgovci zelo različno usodo. Pravzaprav tiste blagovne skupine, ki imajo v skupnem trgovskem žaklju največji delež − živila in pijače −, ne kažejo napredka. Povprečje dvigata predvsem večji iztržek od prodaje trajnih dobrin in trgovina po pošti ali spletu.
Najprej primerjava kumulative lanskih dvanajstih mesecev z letom 2008: kar bode v oči, je, da prihodki v trgovini z živili in pijačami za tistimi pred krizo zaostajajo za več kot 15 odstotkov, prodaja goriva je približno enaka, najbolj skokovit upad je pri pohištvu (do 40 odstotkov), pa tudi pri gospodinjskih aparatih, gradbenem materialu, računalništvu, TKC-tehnologiji, športni opremi, igračah ... Nasprotno pa je glede na leto 2008 močno zrasla prodaja avtomobilov, delov in opreme, spletna prodaja, pa tudi prodaja kozmetike, medicinskih in toaletnih izdelkov ter tekstila in obutve.
Glede na leto 2015 so razlike manjše, malenkost pod sto so le indeksi v blagovnih skupinah živil in pijač. Največjo, prek 20-odstotno rast je dosegla prodaja po pošti in internetu, pa tudi trgovina z vozili, rezervnimi deli in opremo.
Zakaj tako? »Menimo, da prodaja tehničnega blaga raste precej hitreje od drugih blagovnih skupin zato, ker je zaupanje slovenskih potrošnikov spet zraslo, na splošno vlada v Sloveniji več optimizma. Medtem ko je v času krize potrošnik pokvarjen gospodinjski aparat preudarno najprej oddal v popravilo, zdaj kupi novega. Če tedaj ni razmišljal o nakupu pohištva in je raje varčeval, si ga zdaj prej upa privoščiti. Poleg tehničnih izdelkov se proda tudi več gradbenega materiala zaradi večjih investicij. In navsezadnje, ocenjujemo, da je porast pri vozilih pripisati tudi večjemu obsegu nakupov novih vozil,« komentira trende direktorica TZS Mija Lapornik.
Omejitev je kupna moč
Potrošniki smo potratni toliko, kot nam dopušča naša kupna moč. Povprečje EU je cilj, ki se mu poskušamo približati. Pred krizo smo bili na dobri poti, saj smo leta 2008 »ujeli« 90 odstotkov povprečja EU, nato je do leta 2013 ta delež padal in pristal na vsega 81 odstotkih povprečja EU. V letih 2014 in 2015 se je kupna moč v Sloveniji okrepila za dve odstotni točki, na 83 odstotkov ravni osemindvajseterice.
Smo se pa tudi v omenjenem sušnem obdobju pridno spogledovali z novimi prodajnimi kanali. Statistika beleži stalen porast števila oseb, ki opravijo nakup po spletu. Lani je bilo takih v Sloveniji že 40, v EU pa 55 odstotkov. Če opazovani vzorec skrčimo na uporabnike interneta, se je delež uporabnikov interneta, ki so v zadnjem letu opravili nakup po spletu, od leta 2007 do 2016 v EU povišal s 50 na 66 odstotkov, v Sloveniji pa z 29 na 53 odstotkov. Po spletu potrošniki kupujejo tehnično blago, tekstil, vstopnice, knjige itn., manj pa živila.
Pogoji za rast
Trgovina torej ostaja ena gonilnih panog slovenskega gospodarstva, pravijo v TZS. Njena pozitivna naravnanost in inovativnost, s katero poskuša narediti nakupovalno izkušnjo do uporabnikov čim bolj prijazno, spodbujata razvoj in pozitivne trende v gospodarstvu in družbi. Kljub vsemu pa vodilne v cehu skrbi zaostajanje za rastjo v konkurenčnih gospodarstvih.
Zato, je odločna predsednica TZS Mariča Lah, je nujno nadaljnje davčno prestrukturiranje: »Davčna razbremenitev, ob sočasnem zmanjševanju proračunskih odhodkov, ki nimajo neposrednega vpliva na gospodarstvo, je ključna za stabilizacijo ne samo trgovinske dejavnosti, ampak celotnega slovenskega gospodarstva. Podjetja si želijo stabilno in predvidljivo davčno okolje brez nepotrebnih administrativnih ovir.«
Upravni odbor zbornice pa je kritičen tudi do predvidene zdravstvene reforme. Meni, da je to le ukrep za polnjenje proračuna, ne rešuje pa ključnih problemov v zdravstvu (predolge čakalne dobe, potreba po racionalizaciji). Zdravstvena reforma, pravijo, ne sme dodatno obremenjevati niti gospodarstva niti fizičnih oseb. Trgovina nasprotuje »vključitvi pasivnih prihodkov v osnove za izračun prispevkov in nadomestila kot tudi ukrepom, ki bodo prizadeli kader z nadpovprečnimi dohodki, ki je gibalo razvoja v družbi«. Na TZS pričakujejo, da bo vlada prišla na dan z izračuni, koliko bo predvidena zdravstvena reforma stala gospodarstvo in posameznike.
