Trgovina z ljudmi: Zakonodaja naj se prilagodi razmeram

Ljubljana – V državah Evropske unije se širi trgovina z ljudmi, in sicer v zadnjih dveh letih za 18 odstotkov, kaže poročilo evropske komisije. Tudi v Sloveniji je po besedah Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, zaznati trend rasti.

Če smo trgovino z ljudmi še pred nekaj leti povezovali predvsem z državljani tujih držav, so njene žrtve zdaj v več kot 80 odstotkih ljudje z urejenim statusom in urejenimi delovnimi dovoljenji, je ob predstavitvi letnega poročila o trgovini z ljudmi povedal Sandi Čurin, ki vodi medresorsko skupino za boj proti trgovini z ljudmi. Tudi to je po njegovih besedah eden od razlogov, da se žrtve velikokrat kot takšne ne prepoznajo. Lani so obravnavali primer, ko se 52 žensk ni prepoznalo kot žrtve, čeprav so po besedah Čurina obstajali elementi trgovine z ljudmi.

Slovenska policija je leta 2012 obravnavala 14 žrtev kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z ljudmi. V programe krizne namestitve so jih vključili osem, v program varne oziroma dolgotrajnejše namestitve pa štiri. Čurin je povedal, da se je po drugi strani povečalo število obsodb storilcev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Lani jih je bilo osem, leta 2009 samo dve. »Podatki kažejo, da z oranjem ledine na področju kazenskega pregona pri nas taki primeri vendarle dobivajo svoj epilog.«

»Dolgoletno marginaliziranje«

S porastom trgovine z ljudmi, ki je povezan tako z bolj rednim statističnim spremljanjem kot s povečevanjem povpraševanja, se po besedah nacionalnega koordinatorja povečuje tudi njeno prepoznavanje. »Trgovina z ljudmi dobiva širše dimenzije, kot smo jih bili vajeni. Gre predvsem za tako imenovano novodobno suženjstvo, izkoriščanje posameznikov ali ranljivih skupin za različne namene, prisilno delo v različnih panogah industrije, za kazniva dejanja za potrebe kriminalnih združb in preprodajo človeških organov.«

Kljub skrb vzbujajočim razmeram je doslej le šest držav članic EU v celoti preneslo direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi v svojo zakonodajo, med katerimi ni Slovenije. Ta jo je prenesla le delno, kar po Čurinovih besedah kaže na dolgoletno marginaliziranje te problematike. »Večino členov direktive smo v Sloveniji prenesli v področne zakone, odprti ostajata sama definicija in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, ko gre za državljane EU, in še nekatere ureditve glede poročanja evropski komisiji.«

Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da je v slovenski zakonodaji zelo omejeno področje definicije trgovine z ljudmi. »S tem izpuščamo tiste kršitve, ki vse bolj postajajo vzorec, na primer prisilno delo in izkoriščanje delavcev. V času krize se ti vzorci vse bolj širijo, ker imamo po eni strani vse več iskalcev zaposlitve, po drugi pa vse bolj preračunljive delodajalce. Zakonodaja bi se morala prilagoditi temu, kar se dogaja na terenu, in ne temu, kar mislimo, da se dogaja,« je prepričan Lukič. Po njegovem mnenju si slovenska politika še vedno zatiska oči, češ da je trgovina z ljudmi trend, ki je zaobšel našo državo: »Slovenija vse bolj očitno postaja del globalnega trga dela in tudi vse hitreje sprejema njegove stranske učinke, ki pa so pravzaprav že glavni učinki tega trga dela.«