Tri milijone evrov za romska naselja

Državni razpis: V Novem mestu ga nestrpno čakajo, v Grosuplju še brez projektov. Za denar se poteguje 20 občin.

Bojan Rajšek, Litija
pet, 23.12.2011, 12:00
Za denar se poteguje 20 občin: Javni razpis je namenjen občinam, ki so po uredbi o dodeljevanju regionalnih spodbud upravičene do pomoči pri komunalnem urejanju romskih naselij. To so tiste, ki imajo skladno z zakonom o lokalni samoupravi izvoljenega predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu (takšnih je 20) ali pa imajo ustanovljeno posebno delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, katere člani so tudi predstavniki romske skupnosti.

Ljubljana, Novo mesto – Vladna služba za lokalno samoupravo (SVLR) bo prihodnji mesec objavila razpis za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Za tri milijone evrov se bo lahko potegovalo 20 občin. Po podatkih MOP pri nas v 128 naseljih živi 8470 Romov.

Javni razpis bi po prvotnih napovedih moral biti v začetku jeseni. V SVLR so za Delo pojasnili, da končnih pogojev za zdaj še ne morejo predstaviti, da pa bo namenjen sofinanciranju lokalne cestne in druge osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Želijo si aktivnega sodelovanja občin, saj bo predvidoma eno od meril za izvedbo prijavljenega projekta tudi finančna soudeležba občin. Namero SVLR so pozdravili v uradu za narodnosti, saj bo denar z razpisa pripomogel k ureditvi osnovne infrastrukture v romskih naseljih.

Novomeški župan Alojzij Muhič je za Delo povedal, da se bodo zanesljivo prijavili na javni razpis s tremi projekti: ureditev ceste in napeljava vodovoda v romskem naselju Poganci, kanalizacije in vodovoda na Ruperč Vrhu in odkup zemljišč od obrambnega ministrstva in posameznikov v romskem naselju Žabjak.

Vse naložbe ocenjuje na približno 700.000 evrov. »Romom pomagamo, toda z vsiljevanjem pomoči iz njih dejansko delamo neodgovorne posameznike za življenje v skupnosti,« je prepričan Muhič. Povedal je, da je regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike zahtevala, da se legalizacija Žabjaka ustavi, kar je občina tudi storila, in da se bodo prihodnji torek sestali v krajevni skupnosti Bučna vas. Muhič pričakuje dogovor, da zidanih romskih hiš v Žabjaku ne bodo podrli, porušili pa bi vse lesene barake, kot predlaga civilna iniciativa, in postavili naselje montažnih hišic.

Grosupeljski župan Peter Verlič pravi, da se bodo potegovali za državna finančna sredstva, čeprav nimajo izdelanega še nobenega projekta iz področja urejanja komunalne infrastrukture v romskih naseljih. V občini Škocjan pa je tamkajšnji župan Jože Kapler, ki je tudi solastnik podjetja Vsegrad iz Dobruške vasi priznal, da ga bolj kot romski razpis zadnje čase skrbi, kje bo dobil denar za škodo, ki mu je s požigom trgovine in skladišča povzročil 16-letni Rom iz bližnjega naselja Dobruška gmajna.

»Fant se prosto sprehaja, tudi policija mu ne pride do živega, vi me pa sprašujete, ali se bo občina prijavila na javni razpis,« je bil ogorčen Kapler in dodal, da ne sovraži nikogar, samo kazenski zakonik naj velja za vse državljane enako. Požigalec je podjetju Vsegrad povzročil 200.000 evrov škode. V prihodnjih dneh se bodo na sestanku občinskega vodstva in vodstva urada za narodnosti pogovarjali o romski problematiki v Škocjanu.

Predsednik regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec meni, da država vidi rešitev samo v ureditvi rezervatov, nobenega programa pa nima za vključevanje Romov v družbo. »Rad bi že doživel, da bi država romske družine iz rezervatov preselila drugam in jim z vključitvijo v civilizacijo omogočila normalno življenje. Namesto tega državni uradniki še naprej namenjajo denar za ureditev komunalne infrastrukture in pozabljajo, da jih s tem ne bodo socializirali,« je povedal Mesojedec.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se