Tri rešilne bilke za Rimski vrelec

Ravne na Koroškem – Za opuščeni zdraviliški kompleks Rimski vrelec, ki ga ruski imunopatolog dr. Musa Abidov ni obnovil v pogodbeno določenem roku, zdaj občina išče rešitve. Odločali se bodo med tožbo zoper Abidova in vrnitvijo nepremičnin občini, ta bi vrnila kupnino, tretja možnost pa je, da lastnik sam najde nove investitorje. Za Rimski vrelec so se že zanimali trije, dva od njih sta Rusa.


Med občino in lastnikom ter svetniki občinskega sveta po besedah župana Raven na Koroškem Tomaža Rožena potekajo pogovori o tem, kako končno premakniti posel z Rimskim vrelcem z mrtve točke in zdravilišču z izvirom mineralne vode dati novo možnost. V skladu s pogodbo iz marca 2012 bi moral Abidov Rimski vrelec obnoviti in tam vzpostaviti zdraviliško rehabilitacijski center že januarja 2014, za vsak mesec zamude pa bi moral plačevati po 9600 evrov kazni.

Če pa zdravilišča ne bi odprl do avgusta 2014, bi moral občini kompleks vrniti brez vračila kupnine. Abidov je že lani prek odvetnice izpodbijal takšna pogodbena določila kot nična, Rimski vrelec pa je še danes nedotaknjen.

Trije scenariji

»Izdelali smo tri rešitve,« je povedal Tomaž Rožen. »Da pogodbo podaljšamo in s podaljšanjem rokov za obnovo sedanjemu lastniku ali njegovim morebitnim partnerjem omogočimo izpolnitev poslovnega načrta, s katerim se je prijavil na javni razpis za nakup Rimskega vrelca.« V tem primeru bi ga torej Abidov z morebitnimi partnerji še lahko obnovil.

Druga možnost, h kateri se po županovih besedah najbolj nagibajo, je, da pogodbo sporazumno odpovejo, Abidov občini vrne Rimski vrelec, občina pa njemu 480.000 evrov kupnine, zmanjšano za znesek denarnih mesečnih kazni zaradi zamude (57.600 evrov). »V tem primeru bi uveljavljali samo denarno in ne materialne kazni – vračila Rimskega vrelca skupaj z vsemi morebitnimi investicijami. Župan poudarja, da mora obe možnosti najprej potrditi občinski svet, njuno dopustnost pa bodo preverili tudi pravniki.

Za tretji scenarij v občinski upravi ne potrebujejo soglasja: zahtevajo lahko izpolnitev pogodbe, in ker ni bila izpolnjena, tudi obe vrsti kazni. »Imamo notarsko izvršljiv zapis pogodbe. Za občino to v prvem koraku pomeni le zahtevo po vračilu Rimskega vrelca brez vračila kupnine.« Ta možnost bi se najbolj zavlekla, saj bi spor verjetno več let reševali na sodišču, do takrat pa bi Rimski vrelec še naprej propadal.

Novi investitor

Ne glede na to, katero možnost bodo izbrali, pa Rimski vrelec v vsakem primeru potrebuje novega investitorja, saj Abidov sam ne namerava vlagati. »Nobena od teh možnosti pa ne prejudicira, kdo bo novi lastnik,« pravi župan. Odločili naj bi se do konca meseca. Z Abidovim so se že sestali in poskušali dogovoriti za katero od prvih dveh možnosti.

»Formalno ne moremo in ne smemo iskati novega lastnika,« opozarja Rožen. »Vsem, tudi lastniku, dopovedujemo, da je najboljša rešitev nov kupec, ki bi kompleks čim prej obnovil, tako se tudi Abidov lahko najlaže reši iz te godlje.« Nekaj interesentov se je že pojavilo, letos so imeli tri obiske, vsi pa so se »želeli pogovarjati z občino, nihče ni želel imeti opravka s sedanjim lastnikom«. Na občini so jim zagotovili, da se lahko vključijo le kot posrednik in se z lastnikom dogovorijo za prodajo. Za Rimski vrelec sta se zanimala dva Rusa in Slovenec, ki je iskal možnosti javno-zasebnega partnerstva, ki pa jih ni, saj občina ni lastnica. »Mineralna voda je magnet za investitorje. Rusa sta bila zelo resna, z zadostnimi finančnimi viri,« ocenjuje Rožen. Oba sta bila na ogledu, razmišljata pa o zdraviliškem turizmu z možnostjo zdravstvenih storitev.