Tiskane izdaje
Zagorje - V varstveno-delovnih centrih (vdc) so se ušteli: pričakovali so, da bo desetletja šepavo financiranje zdravstvene nege in diskriminatorne, tudi desetkratne razlike v priznani ceni oskrbnega dne, rešila nova standardizacija financiranja, ki so jo z velikim upanjem posredovali ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc. Čas teče, ministrica pa čaka na mnenje zdravstvenega sveta in predloga ne komentira.
Ko je 34 socialnovarstvenih zavodov po številnih konfliktih zaradi neurejenega financiranja pred meseci končno našlo zadovoljivo skupno rešitev, je ta zdaj obtičala v čakalni vrsti na Ministrstvu za zdravje. V vdc-jih pravijo, da čakajo, ker se je Celarčeva za mnenje o novi standardizaciji obrnila na zdravstveni svet. Ministrica izjav o tem ne daje.
»Neverjetno, da ni pripravljenosti na spremembe,« se čudi Špela Režun, direktorica zasavskega Vdc, enega od zavodov, ki mu je ministrstvo s 4,77 evra na dan priznavalo najnižjo ceno za zdravstveno nego, medtem ko je kamniški Cirius že lani prejemal 44 evrov. Poleg tega je bila od 129 uporabnikov zasavskega Vdc nega priznana le vsakemu šestemu.
Meril za izračun ne poznajo niti v Vdc, diagnoza uporabnikov oziroma zahtevnostna stopnja nege pa, kot kažejo njihove izkušnje, ni bila odločujoči dejavnik pri oblikovanju cen oskrbnega dne. Režunova o novi standardizaciji pravi: »V povprečju bi bila naša cena vsaj trikrat višja od sedanje - okrog 14 evrov. Nekateri vdc-ji imajo zdravstveno financiranje priznano celo v dnevnem varstvu, zato od zdravstvene zavarovalnice dobijo bistveno več denarja.« V 2016 so »mali« socialnovarstveni zavodi za nego prejeli 2,5 milijona evrov (32.000 evrov zasavski), pet »velikih« centrov za usposabljanje pa si je razdelilo osem milijonov.
Za prejšnje ministre tabu tema
Razlike v cenah za oskrbni dan so lani pripeljale do pranja umazanega perila v javnosti, očitkov o lobijih, ki da obvladujejo »socialnovarstveno sceno«, o »igralcih«, ki skrivajo podatke o prejemkih za nego ... Odpravljanja več kot dve desetletji stare »sistemske napake«, ki nekatere občine in uporabnike vdc-jev na leto prikrajšuje tudi za 200 tisočakov in več, se doslej ni lotil še noben zdravstveni minister. Ali kot pravi Režunova: »Vsi so odgovornost le prelagali, krivično financiranje, ki je rezultat zgodovinsko izpogajanih cen za oskrbni dan, pa ostaja.«
Sodu je lani izbilo dno nezadovoljstvo vodilnih v »prikrajšanih« zavodih s skupnostjo organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami (SOUS), ki jo vodi Valerija Bužan. Opozarjali so na privilegiran položaj nekaterih zavodov - med njimi tudi CUDV Draga, ki ga vodi Bužanova. Zdaj, ko so spor za silo zgladili in je SOUS, ki se v imenu vdc-jev pogaja za financiranje zdravstvene nege z zdravstveno zavarovalnico, prvič pripravil sprejemljiv predlog financiranja, ki naj bi vsaj delno popravil anomalije, pa se zatika na ministrstvu. Celarčeva odgovornosti za novo standardizacijo očitno ni pripravljena prevzeti brez soglasja zdravstvenega sveta. To ne preseneča, saj bo standardizacija strokovna podlaga za sistemsko in enotno ureditev financiranja storitev zdravstvene nege v vdc-jih.
Predstavniki zdravstvenega ministrstva so po naših informacijah zavrnili možnost direktnega sprejema predloga za standardizacijo v okviru pogajanj za splošni dogovor za leto 2017, ker da sta predhodna obravnava na zdravstvenem svetu in njegovo soglasje nujna. Režunova ob tem opozarja, da je enako nujna tudi čim prejšnja sprememba obstoječega sistema, saj celovitih rešitev od predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo po podatkih Črta Kakerja z ministrstva julija vložen v javno razpravo, niti do 2025 še ni pričakovati: »Pa še v tem primeru me je strah, da bodo naše uporabnike iz zakona 'izpustili', saj zdravstvena nega ostaja v zakonu o zdravstveni dejavnosti.« Samo mesec, preden bodo zakon poslali v javno razpravo, ga na ministrstvu Kolar Celačeve niso hoteli komentirati.
