Tiskane izdaje
Ptuj - Ptujska bolnišnica je bila po ljubljanskem kliničnem centru druga v Sloveniji, ki je že pred štirimi desetletji v sodelovanju s tamkajšnjim vrtcem uvedla bolnišnični oddelek, s katerim otrokom lajšajo dneve v bolnišnici. Zaradi nepripravljenosti na sodelovanje nekaterih občin je zdaj obstoj oddelka ogrožen, saj vrtec ne uspe več pokrivati stroškov.
Okoli 1500 otrok letno pristane v bolnišnični oskrbi ptujske bolnišnice, ne le iz Mestne občine Ptuj, pač pa tudi iz drugih okoliških občin, a poleg Mestne občine Ptuj le nekatere med njimi k takšni oskrbi v skladu s pogodbo tudi prispevajo. Občine Cirkulane, Gorišnica, Podlehnik in Sveti Andraž pogodbe sploh niso podpisale, čeprav zaradi tega niso zavrnili še nobenega njihovega otroka.
Stiska otrok, ker se župani ne znajo dogovoriti
Kot je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, se mesečno pri njih zvrsti okoli 50 otrok, ki so hospitalizirani različno število dni. »Včasih jih je na oddelku naenkrat samo pet, včasih pa tudi do 18. Vzgojiteljica dela z njimi kot skupino, lahko pa dela tudi s posameznikom, če je otrok bolan tako, da ne more iz postelje,« pojasnjuje Bratuževa, ki jo že desetletje preseneča odnos nekaterih županov do tega vprašanja.
Po njenem je sramotno pogosto opozarjanje na to, da je včasih premalo bolnih otrok, da bi lahko pokrili stroške delovanja, pri čemer vrtec ves čas pokriva stroške za didaktična sredstva. »Najbolj žalostno je, da se pogovarjamo o drobižu v primerjavi z vsem, kar se ponavadi v občinah troši. Nesprejemljivo je, da do težav že deset let prihaja samo zato, ker se župani med seboj ne morejo dogovoriti kako in kaj,« je ogorčena Bratuževa.
Tisočaki za vrtec kapljajo počasi
Ravnateljica še meni, da je žalostno mesečno štetje otrok, saj zakonodaja nenazadnje določa, da mora biti plačilo urejeno glede na število prebivalcev. Po sedanjem sistemu namreč, tudi če bi vse občine podpisale sporazum, še vedno ne bi pokrili vseh stroškov.
Mesečno za delovanje oddelka potrebujejo dobrih 3000 evrov, v kar so všteti stroški dela in del materialnih stroškov za vzgojna sredstva. Lani so tako od vseh občin prejeli dobrih 7200 evrov, od tega polovico od ptujske, ministrstvo za izobraževanje in šport pa je dodalo še okoli 14.500 evrov. To seveda še zdaleč ne zadošča, saj bi potrebovali nekaj nad 36.000 evrov.
Župan Cirkulan Janez Jurgec tako ne vidi problema
V občinah, kjer finančno doslej niso sodelovali, pravijo, da se s pavšalnim plačilom ne strinjajo, so pa pripravljeni poravnavati tisto, kar so dolžni. Župan Cirkulan Janez Jurgec tako ne vidi problema, saj da doslej sploh niso dobili nobene pogodbe, na osnovi katere bi lahko o tem odločali na občinskem svetu.
»Dokler to ne bo urejeno, se ne moremo pogovarjati o plačilu. Nimamo niti podatka o tem, koliko otrok iz naše občine je v oddelek bilo kdaj vključenih, to pa je ključen podatek, da se lahko občinski svet o tem odloča. Nikoli nismo rekli, da stroška, ki nastane, ne bi pokrili,« pravi Jurgec.
Na pomisleke, da vendarle ne gre za velik denar, je Jurgec še odvrnil, da se ponavadi ključne zadeve ustavljajo prav pri papirnih zadevah in ne pri denarju. Njegova občina bi glede na dogovor morala mesečno zagotoviti dobrih 57 evrov, od ostalih treh, ki doslej pogodbe prav tako še niso podpisale, Gorišnica 98 evrov, še manj pa Podlehnik (45 evrov) in Sveti Andraž (29 evrov).
