Tiskane izdaje
Na seji koprskega mestnega sveta so sprejeli izjavo, za katero so bili župani Kopra, Izoel in Pirana načelno dogovorjeni. V izjavi so zapisali ugotovitev, da se negativni vplivi tržaške železarne širijo tudi na območje slovenske Istre, da se prepočasi odvijajo aktivnosti za dokončno zaprtje železarne, zato skušajo predlagati tržaškemu županu in drugim pristojnim oblastem sosednje države, da bi v najkrajšem možnem času naredili vse za omejitev delovanja železarne. V izjavi predlagajo sosednjim občinam, da bi zaprosile evropske institucije za finančno pomoč pri reševanju tako obsežnega okoljskega problema.
Pobudniki izjave (stranka Oljka) so se sklicevali na poročanje italijanskih medijev in pristojnih inštitucij o vplivih železarne na okolje. Nekatere študije so navajale zaskrbljujoče podatke, po drugi strani pa je Observatorij za okolje in zdravje dežele Furlanije Julijske krajine ugotovil neznatne vplive železarne na zdravje ljudi.
Izolski svetniki so po tehtnem premisleku odločili nekoliko drugače kot koprski kolegi. Predlagali so, da bi morali župani ubrati drugo, učinkovitejšo pot. Najprej naj bi se sestali z župani z druge strani meje ter se pogovorili o resnosti problema. Šele zatem naj bi sprejemali ukrepe.
Za komentar smo včeraj prosili tudi tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki nam odgovora ni poslal. Smo pa na Agenciji RS za okolje zvedeli, da so v letih od 2004 do 2008 na Hrvatinih in v Lovranu (tik ob meji z Italijo, le 3,5 oziroma 4,5 kilometra od železarne) opravljali monitoring zraka. Z meritvami so zaznali veliko emisij različnih onesnaževal, vendar železarna v Škednju ni edini. V bližini so še cementarna, sežigalnica komunalnih odpadkov, izjemno veliko skladišče naftnih derivatov in zelo gost promet v Trstu. Meritve so pokazale nizke koncenteracije onesnaževal, izjema je le ozon, saj dosega na tem mestu daleč najvišje koncentracije v državi. Koncentracije drugih onesnaženj pa so tako nizke, da Slovenija od Italije ne more zahtevati odločnejših ukrepov.
