Tržna priložnost za UKC: operacije ruskih bolnikov

Ruske državljane bi operirali popoldne in ob koncih tedna,
 z dobički iz trženja bi zdravili Slovence.

tor, 18.09.2012, 06:00
Nižni Novgorod

Z 1,2 milijona prebivalcev je Nižni Novgorod peto največje rusko mesto v istoimenski regiji. Leži 2700 kilometrov od Ljubljane ob reki Oka v porečju Volge. Tamkajšnja bolnišnica, iz katere bi pošiljali bolnike v Slovenijo, je po velikosti primerljiva z UKC Ljubljana. Zanimajo se za tiste ortopedske, travmatološke, nevrokirurške in nevrološke operacije, ki bi jih pri nas opravili bolje kot pri njih, ponujajo pa tudi izmenjave zdravnikov.

Ljubljana – Zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana bodo morda že kmalu zdravili tudi ruske državljane. Rusi se zanimajo za več tisoč operacij. UKC se je začel ozirati za tržnimi možnostmi zaradi vse slabšega finančnega položaja, je povedal generalni direktor Simon Vrhunec.

»Ker sta ZZZS in vlada še dodatno znižala sredstva za zdravstvo, letos UKC grozi velika izguba, srečujemo se z likvidnostnimi problemi, težko zagotavljamo materiale in opremo, zaradi varčevanja pri stroških dela postajajo zdravstvene storitve manj kakovostne. Bojim se, da bi morali začeti varčevati tudi neposredno pri bolnikih in bi ti trpeli,« je povedal Simon Vrhunec. Po šestih mesecih je imela 6,5, po sedmih pa že približno osem milijonov evrov izgube.

»Po priporočilu sveta zavoda UKC smo se zaradi takšnega položaja začeli aktivneje ozirati za tržno dejavnostjo, da bi tako iz dobička, ki bi nastal, vsaj delno lahko pokrili izgubo, ki nastaja pri izvajanju javne dejavnosti,« je povedal Vrhunec.

Prejšnji teden je vodstvo bolnišnice iz Nižjega Novgoroda skupaj z direktorjem Term Krke Jožetom Berusom obiskalo UKC. Rusi se zanimajo za več tisoč ortopedskih, travmatoloških, nevrokirurških in nevroloških operacij.

Tudi UKC mora na trg

»UKC je javni zavod, ustanovljeni smo, da ponujamo javne storitve v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je prednostna naloga,« poudarja generalni direktor UKC Simon Vrhunec, ki sam a priori ni naklonjen tržni dejavnosti, saj se boji, da bi škodovala javni.

Pomisleke mu vzbuja možnost, da bi se zdravniki začeli sčasoma usmerjati v dejavnosti, ki so tržno bolj zanimive, in ne bi bili več usposobljeni za vse dejavnosti, ki jih potrebuje javno zdravstvo, po drugi strani pa tudi, da bodo zaradi dodatnega dela preveč utrujeni. Toda trženje je zdaj tudi po oceni Vrhunca nujno.

Kljub varčevanju – letos je UKC prihranil šest odstotkov denarja pri hrani, čiščenju, pranju, potrošnem materialu in tri odstotke pri telefonskih, poštnih, računalniških in drugih nezdravstvenih stroških – tone UKC v vse večjo izgubo, zdaj je že blizu osmih milijonov evrov.

Zdravijo več bolnikov, kot jih plača ZZZS, saj ljudje zdravljenje potrebujejo. Toda zaradi manjšanja stroškov dela se zdravstvene storitve slabšajo. »V bolnišnici skrbi za bolnike tim strokovnjakov. Če so prej delali vsak po 50 ur na teden, zdaj pa zato, da prihranimo pri nadurah, delajo le po 40 ur, se to pri oskrbi bolnikov pozna,« je povedal Vrhunec, ki se boji, da bo še slabše. Zato je predstavnikom ruske bolnišnice in vodstvu Krke povedal, da je UKC zanima sodelovanje.

Kako bi delali zdravniki?

V specialnostih, v katerih bi izvajali operacije za tujce, bi najprej naredili vse za domače bolnike, torej izvedli program ZZZS, je poudaril Vrhunec. Ruske državljane bi operirali popoldne in ob koncih tedna, torej v prostem času, tako kot že zdaj operirajo druge samoplačnike. UKC izvede okoli tisoč samoplačniških operacij na leto, od tržne dejavnosti ima okoli 11 milijonov prihodkov na leto. S prihodki od tržne dejavnosti bi pomagali javnemu zdravstvu.

Prijavi sovražni govor