Tiskane izdaje
Javni razpis za izgradnjo tržnice dobil zeleno luč
Ne množični protesti dveh civilnih iniciativ pred Magistratom, ne predlogi za umik spornih točk z dnevnega reda, ne številne vsebinske razprave in opozorila desnih in sredinskih opozicijskih strank, da bi mestni svet lahko sprejel celo nezakonite sklepe in akte, niso bili dovolj, da bi večinska Lista Zorana Jankovića glasovala zoper županov predlog akta o javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo podzemne parkirne hiše pod tržnico in Krekovim trgom, prizidka k Mahrovi hiši in ureditev Vodnikovega in Krekovega trga, pa tudi proti dopolnjenemu osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta na območju nekdanje tovarne Tovil na Viču, kjer je na poplavnem območju na mestu zdajšnjega gozdička predvidena gradnja blokov s 175 stanovanji.
Na današnji zadnji predpočitniški seji ljubljanskega mestnega sveta so tako po gladki zavrnitvi predlogov, naj z dnevnega reda umaknejo zgoraj omenjena akt in odlok, opozicijski svetniki najprej zaman skušali z argumenti razložiti, zakaj ne bi smeli sprejeti akta o javno-zasebnem partnerstvu (JZP) za gradnjo parkirnih garaž pod tržnico in Krekovim trgom. Oprli so se na mnenje direktorata za javno premoženje pri ministrstvu za finance, ki je to odsvetovalo.
Poleg tega ni jasno, ali je gradnja garaž pod tržnico, še zlasti pa pod Krekovim trgom sploh v javnem interesu. Tomaž Ogrin (Zeleni) je dejal, da ta, sodeč po več kot 8000 podpisih Ljubljančanov proti gradnji, ravno nasprotno, ne obstaja. Še sploh, ker so garaže v bližnjem Kapitlju napol prazne in da bi lahko parkiranje reševali tudi v bližnjem Rogu ali pod Gradom.
Mojca Kucler Dolinar (NSi) je celo dejala, da akt ni v skladu z zakonom, saj ni natančno opredeljena njegova vsebina (denimo dolžina trajanja tega partnerstva, tveganja partnerjev), Metka Tekavčič (SD) je opozorila na odprto vprašanje treh lastnikov stanovanj v Mahrovi hiši, Meta Vesel Valentinčič (DeSUS) pa, da akt preveč odprtih stvari prelaga na bodočo pogodbo o JZP. Predlagala je celo, da bi tako pogodbo pred podpisom dali celo v presojo mestnemu svetu. Mirko Brnič Jager (SDS) je dejal, da manjka vsaj investicijski program za garažo pod Krekovim trgom. Anže Logar (SDS) pa je opozoril, da je akt pripravil inštitut brez referenc. Miha Jazbinšek (Zeleni) je dejal, da se ponavlja model Stožic, ki ne »pije vode«.
Kljub naštetim opozorilom je sklepe o ugotovitvi javnega interesa za izvedbo projekta v obliki JZP, akt o JZP in pooblastilo županu, da izpelje vse postopke, ki bodo privedli do podpisa pogodbe o JZP, potrdilo kar 29 svetnikov, proti pa jih je bilo le 13.
Le z dvema glasovoma manjšo podporo so izglasovali tudi dopolnjeni osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Tovil. Zaleglo ni ne to, da bi gradbeni kolosi v obliki visokih in širokih blokov uničili dobršen del gozda, ki bi ga lahko ohranili in preuredili v lep park (tamkajšnja civilna iniciativa je zoper gradnjo zbrala več kot 200 podpisov okoliških lastnikov stanovanj in garaž, ki naj bi jih podrli), prav tako pa ne dejstvo, da gre za območje z majhno in srednjo verjetnostjo poplavljanja, da se investitorji gradnje »skrivajo za dvema poštnima nabiralnikoma v Liechtensteinu«, da se občina udinja le kapitalu in da gre za slabo uslugo bodočim stanovalcem, ki bodo zelo verjetno doživljali enake poplave, kot so jo lani stanovalci Viške sončave.
Protesta za zaščito kulturne in naravne dediščine
Poleg civilne iniciative Tržnice ne damo, so pred Mestno hišo protestirali tudi člani civilne iniciative Za zeleni Vič, ki so želeli opozoriti na gradnjo stanovanjskega kompleksa na sotočju Gradaščice in Glinščice, s katero bi popolnoma uničili gozd, ki stoji na tem območju. Na dnevnem redu seje Mestnega sveta je bil namreč tudi dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 273 Tovil za območje ob Jamovi cesti.Slavko Marolt iz Civilne iniciative Za zeleni Vič je razložil, da so se stanovalci Viča zbrali v civilno iniciativo, ko so ugotovili, da mestna občina na tem območju resno načrtuje izgradnjo velikega stanovanjskega kompleksa. S tem naj bi občina dokazovala, da je naravna dediščina ne zanima: »Kdor pozna Vič ve, da je tam lep kos gozda, kar strokovnjaki sicer zanikajo in trdijo, da se tam ne izplača narediti nič drugega, kot zgraditi dvesto stanovanj. To kaže na značilen odnos občine, ki je neprijazen do Ljubljančanov.« Marolt je zatrdil, da bo njihova civilna iniciativa vztrajala do konca, tudi zato, ker v tem gozdu živi zaščitena sova, imenovana Veliki skovik, ki je »zaščitena povsod po Sloveniji, razen v Ljubljani.« Prepričan je, da so v Sloveniji problem predvsem strokovnjaki: »Imamo veliko strokovnjakov, primankuje pa tistih strokovnjakov, ki bi bili pošteni,« je še povedal.
Marinka Kurilić iz Civilne iniciative Tržnice ne damo pa je prepričana, da gre pri gradnji garaž pod ljubljansko Tržnico, za interes mestne oblasti in ne za interes vseh občanov: »Če bo odlok sprejet in bodo začeli z gradnjo garaž, bo prostor razkopan, tržnica bo razseljena na različne konce po Ljubljani, uničili pa bodo tudi arheološke ostanke, kar so dokazali že ob gradnji garaž pod Kongresnim trgom,« je povedala in dodala, da je bilo škode pri tej gradnji veliko več, kot je vredna garaža sama.
»Župana pozivamo, da umakne ta predlog in pozabi na garaže pod tržnico. Če so garaže res potrebne, potem naj jih zgradijo v grajskem hribu, kjer ni arheoloških ostankov,« je Kurilićeva strnila njihove predloge.
Župan Zoran Janković je očitke zavrnil ter povedal, da se mu zdijo prostesti mimo vsake mere dostojanstva in razuma: »V zadnjih štirih letih so poskušali vse, kar jim zakonodaja dovoljuje. Šli so tako na upravno sodišče, kot na ustanvno sodišče ter povsod izgubili. V času predvolilne kampanje je podpise za referendum zbiralo pet strank in vse civilne iniciative, pa so kljub temu dobili zgolj pettisoč podpisov.« Priznal je še, da imajo popolno pravico, da se zbirajo in protestirajo, hkrati pa povedal, da pričakuje, da bo mestni svet sklep o gradnji garaž pod tržnico sprejel.
