Tiskane izdaje
Ljubljana – Splet je čedalje pomembnejši način komunikacije in organizacije v življenju vseh in pomembno je, da so njegove informacije in storitve dostopne tudi gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, osebam po poškodbi glave in s težavami v duševnem zdravju.
Tako so ugotavljali udeleženci na dogodku ob mednarodnem dnevu invalidov v organizaciji zavoda za založniško dejavnost Beletrina, na katerem so razpravljali o pravicah invalidov do obveščenosti prek medijev in spletnih virov.
Prilagoditve bi potrebovala tretjina prebivalcev
Ker gre za osebne podatke posameznikov, število invalidov v Sloveniji ni povsem znano, po nekaterih ocenah jih je med 12 in 13 odstotki prebivalstva. Ob upoštevanju 17 odstotkov starejših nad 65 let, ki se velikokrat niti ne zavedajo, da trpijo zaradi katere od invalidnosti, pomeni, da določene prilagoditve do dostopa informacij potrebuje tretjina prebivalcev v Sloveniji, ugotavlja Darja Demšar. Vsaka invalidnost zahteva svoje prilagoditve, nekateri za delo z računalnikom in spletom uporabljajo posebne pripomočke, drugim težave predstavlja razumevanje informacij v slovenskem jeziku, tretji se soočajo s povsem nevidnimi kognitivnimi težavami, ki jih je pogosto težko razumeti.
Potrebovali bi boljšo koordinacijo
Mnoge potrebne rešitve ne zahtevajo veliko denarja, nujna pa bi bila boljša koordinacija, je opozoril direktor Beletrine Mitja Čander. Opozoril je, da struktura državnih organov ne sledi spremembam v družbi. Želi si, da bi bilo področje dostopa do informacij prek medijev in interneta bolj urejeno, zdaj pa gre za razpršena, bolj entuziastična prizadevanja. Predsednik Sveta za elektronske komunikacije RS Dušan Caf pa je dejal, da se na ravni državnih organov zadeve odvijajo prepočasi. Opozoril je, da so v Veliki Britaniji leta 2003 sprejeli zakonodajo na tem področju z letnimi cilji, Slovenijo pa pri tem čaka še veliko dela. V ponedeljek je napovedal delavnico, na kateri bodo tudi strokovnjaki Mednarodne telekomunikacijske zveze v Ženevi, ki podpirajo ta prizadevanja.
Tiskani mediji bi lahko bili bolj dostopni prek spleta
Na področju razvoja dostopnosti za izenačevanje položaja vseh uporabnikov medijev in svetovnega spleta ni ustrezne strategije, je opozoril Andrej Krajnc, strokovnjak s področja informatike. Rezerve med drugim vidi tudi v tem, da spletna dostopnost v javnih naročilih ni zahtevana. Opozoril je tudi na to, da so tiskani mediji slepim nedostopni, njihove spletne strani pa jim omogočijo dostop do istih vsebin; vendar pa so do teh uporabnikov vedno bolj neprijazne, zato je dostop do njihovih informacij vprašljiv.
Primeri dobre prakse
Med primeri dobre prakse so izpostavili prenovljeni portal eUprava, ki ni preobremenjen z informacijami, pa tudi ne natrpan z oglasnimi sporočili. Dostopen je tudi slabovidnim, ki lahko povečajo črke, gluhi pa lahko s pomočjo tolmača za slovenski znakovni jezik spremljajo vsebine po izboru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Mestna občina Ljubljana je na spletni strani Ljubljana.Zate naredila vzporedno stran za invalide, kar pa ni dobra rešitev, saj si tega invalidi ne želijo, ker jim tako niso dostopne vse informacije. Pohvalili so tudi prilagojeno spletno stran Slovenskega etnografskega muzeja, spletno TV zveze gluhih Multimedijski portal MMC pa ima preveč rotirajočih se oglasov in menjajočih se vsebin. Kritični so bili do portala POP TV 24ur.com, ki je nabit s sporočili, ki se hitro menjajo, in oglasi.
Razstava gluhoslepih in javni poziv poslancem
Mednarodni dan invalidov, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 1992, je letos potekal pod geslom Nujno je vključevanje, v EU pa pod geslom Rastimo skupaj v Evropi brez ovir. Ob današnjem mednarodnem dnevu invalidov so predsednik republike Slovenije Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez in ministrica za obrambo Andreja Katič predstavnikom invalidov v predsedniški palači priredili tradicionalni sprejem. V državnem zboru je še do jutri na ogled razstava umetnin, ki so jih ustvarili gluhoslepi, mogoče jih je tudi odkupiti s prostovoljnimi prispevki, namenjenimi društvu gluhoslepih Dlan. Martina Piskač pa je preko portala Za-misli poslance javno pozvala, naj v proceduro državnega zbora vendarle že vložijo težko pričakovani zakon o osebni asistenci, predlog sta pripravila tudi Mreža za deinstitucionalizacijo (MDI) in Društvo za teorijo in kulturo hendikepa (YHD).
