Tudi izkušeni pivovarji so se veliko naučili

Žalec – Mali butični pivovarji, ki že varijo svoje pivo in so prisotni na trgu, so v testni skupini sodelovali pri prvem izobraževalnem programu s področja pivovarstva po tridesetih letih. Po opravljenem izobraževanju in septembrskem preverjanju jim je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) ta teden podelil certifikate.

Žalski inštitut si je s Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zreče več let prizadeval za program, ki bi pivovarstvo končno umestil v izobraževalni sistem. Glede na trende v svetu in v Sloveniji je bila pivovarska šola že skoraj nujna. Poleg dolgoletne tradicije pivovarstva v Sloveniji se zadnja leta hitro povečuje število malih butičnih pivovarn s specifično proizvodnjo piva. Po podatkih IHPS je bilo spomladi okoli 45 registriranih malih pivovarn. Njihov tržni delež v Sloveniji je zgolj okoli odstotek prodanega piva, v svetu ta znaša okoli 15 odstotkov. V IHPS tako pričakujejo, da se bo delež malih pivovarn še povečeval, kar pomeni tudi nova delovna mesta.

Tudi zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) lani podprlo pobudo za novo nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) pivovar/pivovarka, je povedala Metka Cerjak z MKGP: »Največ priložnosti za nova delovna mesta na podeželju se kaže v povečanju konkurenčnosti živilskopredelovalne panoge. Ugotovili smo, da v zadnjih tridesetih letih na področju pivovarstva v Sloveniji ni bilo nobenega izobraževalnega sistema, čeprav ima pivovarstvo v Sloveniji dolgo tradicijo in da pospešeno pridobiva pomen.«

Pivovarji s papirjem

V IHPS so zlahka napolnili prvo, testno skupino za pridobitev certifikatov. Čeprav so že prava uspešnica na slovenski pivovarski sceni, so se mali in mladi pivovarji z veseljem odzvali vabilu, da so sodelovali v testni skupini. Urban Florjančič je povedal, da sta z ženo Anjo, njuna je butična pivovarna Mali grad, želela potrditi znanje, ki ga o varjenju piva že imata. »Poleg tega smo soustvarjali izobraževalni program. Tam smo bili, da povemo, ali je v programu treba kaj dodati oziroma odvzeti,« je dodala Anja Florjančič.

Po njunem mnenju je program primeren in priporočljiv tako za tiste, ki se že ukvarjajo s pivovarstvom, kot za tiste, ki so popolni laiki. »Veliko smo delali v laboratoriju. Tistemu, ki se s pivovarstvom že ukvarja, tako stvari postanejo bolj jasne. Za druge je velik plus pri iskanju zaposlitve v pivovarni. Če bo k meni prišel nekdo s tem dokazilom, ga bom lažje zaposlila kot nekoga, ki nima čisto nič znanja,« je povedala Anja. Z Urbanom povečujeta proizvodnjo in iščeta nove delavce.

S papirjem potrjena pivovarja sta po novem tudi Anita Lozar in Matej Pelicon iz Pivovarne Pelicon. »Če smo že pri vsem pionirji in odkrivamo nove smernice v pivovarstvu, potem je prav, da se udeležimo tudi takšnih seminarjev. To nam je dalo tudi nov pogled v raziskovalno delo, vedno se je prijetno vračati na inštitut. Tu so vedno kakšni novi podatki, zanimivosti,« je povedala Anita Lozar.

Med štirimi na svetu

Na pomen IHPS pri pivovarski dejavnosti je opozorila tudi Cerjakova, ki je poudarila, da ni zanemarljivo, da ima panoga svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost. IHPS je poleg češkega in nemškega inštituta še edini inštitut v Evropi – med sicer štirimi tovrstnimi inštituti na svetu. Ves čas spremljajo svetovne trende, zato so že pred leti začeli registrirati bolj aromatične sorte hmelja, ki jih iščejo butične pivovarne. »Naša zemlja že sama po sebi daje posebne, aromatične note. Upam, da boste mladi pivovarji znali poiskati še kakšno specifično noto,« je zdaj tudi uradno pivovarje k uporabi slovenskega hmelja povabila direktorica IHPS Martina Zupančič.

IHPS bo nova izobraževanja pripravil spomladi, potem spet jeseni. Zanimanje med pivovarji in tudi laiki, ki si želijo spoznati način oziroma skrivnosti varjenja piva, je precejšnje, saj imajo tri skupine že skoraj polne.