Tudi nesnovna dediščina daje ljudem korenine

Koliko znanj, ki so se v preteklih stoletjih kopičila in spreminjala, je v sodobnem času izginilo? Ali pa so na tem, da izginejo? Koliko vedenja – pa naj bodo to rokodelska znanja, kot sta izdelovanje košar iz vrbovih vej, kovanje ali kaj drugega – bo preprosto izginilo, ker ne bo več ljudi, ki bi ta znanja imeli?

»Zato je pomembno, da nesnovno dediščino še pravi čas prepoznamo, strokovno obdelamo in poskrbimo, da se ohrani,« pravi Metka Starič z zavoda Parnas iz Velikih Lašč, ki deluje v javnem interesu na področju kulture in turizma. Pomembno je, da na eni strani država in njene ustanove skrbijo za ohranjanje dediščine in na drugi strani nevladne ustanove, kot je Parnas, pravi sogovornica: »Če te dediščine ne osmisliš za današnji čas, bo znanje izginilo.«

Odličen primer, kako je mogoče ohraniti nesnovno dediščino, je tradicionalni božični kruh poprtnik. Na začetku je veljalo, da je peka poprtnika tradicija, ki je živa predvsem v osrednji Sloveniji. Zdaj pa so v register nesnovne dediščine vpisani ljudje iz različnih delov Slovenije, ki pečejo te obredne kruhe. V registru je zdaj vpisanih že 12 skupin – štiri skupine pa so še v pripravi – v vsaki skupini pa je od 4 do 70 nosilcev. »Verjetno je v register vpisanih več kot 250 ljudi, ki pečejo poprtnike,« pravi Staričeva, ki se povezuje tudi s Hrvati, Srbi, Bolgari in Čehi, ki imajo podobno slovansko dediščino. Poprtnik želi uvrstiti tudi na Unescov seznam nesnovne dediščine, saj je to, je prepričana, svetovna dediščina.

Poprtnik je pekla že babica

A bolj kot pripravljanje registrov in vpisovanje nosilcev je pomembno najti način, da tradicijo ohranimo, pravi Staričeva: »Nekoč so bile velike družine, kjer se je znanje prenašalo iz roda v rod. Povsem samoumevno je bilo, da so se iz generacije v generacijo prenašala ne le znanja, ampak tudi vrednote. S sodobnim življenjem se je to prekinilo in znanja izginjajo.« Vendar pa je pomembno, da ljudje začutijo pomen te dediščine: »Pomembno je, da človek začuti, da je na primer poprtnik pomemben zato, ker ga je delala njegova babica in je to del njega. Gre za nekakšno samozavedanje. Če imaš svojo dediščino, svoje korenine, se lažje prizemljiš,« pravi Staričeva, ki zdaj na podoben način kot pri poprtniku želi ohraniti znanje o izdelovanju zobotrebcev oziroma, kot jim pravijo v Velikih Laščah, »klinčkov«.

Pozimi delajo zobotrebce

Pri Joži Koprivec v Malih Lipljanih v občini Grosuplje se v zimskem času, ko so tudi v preteklosti delali zobotrebce, srečujejo Joža, njena sestra Tončka, brat Stane in Slavka. Vsi so starejša generacija in člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež. Poleg tega, da obvladajo cel kup znanj, kot je pletenje z volno ali peka kruha, znajo ženske presti na kolovratu, Joža pa dela tudi svitke. Skupno pa jim je, da pozimi delajo zobotrebce: za društvo, zase, sorodnike … In če koga zanima, ga tudi učijo. A to so redki.

»Še kot otroci smo se naučili delati zobotrebce,« razloži Stane Zabukovec. Takrat, ko ni bilo elektrike, ampak so v temi svetile petrolejke in karbidovke, so otroci, ko so prišli iz šole, najprej naredili določeno število zobotrebcev, potem pa so se lahko odšli igrat. Družina je s to dejavnostjo nekaj tudi zaslužila, s tem, pove Tončka Jakopin, da »nismo samo delali, ampak smo se tudi sankali, smučali in malce tudi drsali. Pa se nismo smeli drsati, ker je bilo čevljev škoda«. Takrat se je skorajda pri vsaki hiši na Gradežu delalo zobotrebce, ki so pomenili dodaten vir zaslužka. Material – ponavadi leska, lahko pa tudi bezeg, topol ali lipa – so nabrali na robu gozda, potem pa so 7,5 centimetra dolge kose razklali in z ukrivljenimi nožički naredili zobotrebce.

V petdesetih in šestdesetih letih se je splačalo izdelovati zobotrebce, danes pa sta to le še ohranjanje tradicije in zabava, razložijo sogovorniki. S finančnega vidika se jim ne splača delati klinčkov, vendar pa jih delajo zato, ker se srečajo, klepetajo in skupaj preživijo lep dan. To pa je, je prepričana Staričeva, bistvo ohranjanja nesnovne dediščine: da ta dediščina ni nekaj zaprašenega in nedotakljivega iz nekega drugega časa, ampak je nekaj, ob čemer se imajo ljudje lepo.

* * *

Nove Delove strani Generacija + , ki bodo izhajale ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili. Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.